Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Časovnica razmer na RTV Slovenija

04.04.2023

1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor. Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev. Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor. 17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.” 25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam. 20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito. Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom. Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu. Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel. 18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata. Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke. 23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog. Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami. Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili. 26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa. Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija. Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah. Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.


Aktualno 202

660 epizod


Aktualne vsebine Vala 202.

Časovnica razmer na RTV Slovenija

04.04.2023

1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor. Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev. Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor. 17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.” 25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam. 20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito. Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom. Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu. Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel. 18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata. Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke. 23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog. Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami. Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili. 26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa. Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija. Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah. Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.


12.02.2024

Bloudkove nagrade ne le za medalje, ampak tudi za življenjska dela

Bloudkova priznanja so najvišja državna priznanja v športu. Slovenski šport je v skoraj neverjetnem rezultatskem razcvetu, seveda pa niso samo vrhunski tekmovalni športni dosežki tisti, ki jim je treba namenjati državne časti. Tu so še številni posamezniki in posameznice, ki delujejo v ozadju, pogostokrat povsem entuziastično in prostovoljno. Z lanskimi dopolnitvami zakona o Bloudkovih priznanjih so najvišjih časti deležni vsi dobitniki olimpijskih in paralimpijskih medalj, medalj z olimpijad gluhih in naglušnih športnikov ter šahovskih olimpijad. Takšnih, ki niso bili nagrajeni v preteklosti je še 37, nagrade jim bodo podelili še letos, na letošnji 59. podelitvi pa so bili bolj v ospredju nagrajenci za življenjska dela.


10.02.2024

80. leta in takratna civilna družba

Izšla je prva knjiga nove zbirke Založbe ZRC z naslovom "Osemdeseta: Pojmovnik nekega kulturnega polja". To je knjiga Civilna družba Tomaža Mastnaka.


03.02.2024

Na zimskem paralimpijskem taboru največ navdušenja nad smučanjem

Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite je ta konec tedna prvič organizirala zimski tabor za družine. Šport je namreč eden najpomembnejših dejavnikov pri krepitvi samozavesti in vključevanju v družbo, osrednji cilj tabora na Rogli pa je mladim in njihovim družinam predstaviti čim več aktivnosti.


02.02.2024

Na obisku: Nacionalni inštitut za biologijo zasijal v novih prostorih

Na Večni poti le streljaj stran od ljubljanskega živalskega vrta je v zadnjih dveh letih in pol zrasel eden od najsodobnejših raziskovalnih kompleksov pri nas. Potem ko so bili dolga leta strpani v pomožnih prostorih, garažah in celo ladijskih kontejnerjih, je zdaj Nacionalni inštitut za biologijo tik pred odprtjem. 36 milijonov evrov vredna naložba na več kot 6500 kvadratnih metrih novih prostorov prinaša tudi novo vrhunsko raziskovalno opremo. Od čebelnjaka in karantenskega rastlinjaka na strehi, do najsodobnejših laboratorijev in rastlinskih karantenskih komor. Na inštitutu s pridobitvijo novih prostorov napovedujejo krepitev znanstvene odličnosti in možnosti za gostovanje uveljavljenih strokovnjakov v tujini.


27.01.2024

Gradovi Kralja Matjaža: Vsak je junak na svoj način

V Črni na Koroškem se danes družijo in merijo ekipe v graditvi gradov Kralja Matjaža. Gre za že 32. prireditev po vrsti, v vseh teh letih pa so tekmovalci postavili kar 1430 skulptur v čast Kralja Matjaža. V občini si sicer prizadevajo, da bi dogodek vpisali v register nesnovne kulturne dediščine. Dogodek se bo sklenil jutri, ko bo program tradicionalno namenjen otrokom.


26.01.2024

Kaj se zgodi, ko se na uri izpiše 00:00?

Čas se odšteva, nihče ne ve, kaj se zgodi, ko se na uri izpiše 00:00. V Centru vesoljskih tehnologij Noordung v Vitanju so odprli novo, prav posebno sobo pobega. Že na prvi pogled opazite arhitekturno posebno stavbo v obliki orbite, ki v notranjosti obiskovalcem ponudi svet vesolja, zvezd, lun in raket.


23.01.2024

O! Kult - Zvestoba

Brane Zorman, glavni pevec in ustvarjalna sila legendarne punkovske skupine O! Kult v osemdesetih letih, o uradni izdaji skladbe Zvestoba pri ljubljanski elektronski založbi KRI records.


19.01.2024

Bučela in ostale novosti Frana 11.0

V 17. stoletju so letečo žuželko, ki oprašuje cvetlice, čebelo imenovali bučela. Tovrstne informacije o tem, kako je zvenela slovenščina v preteklosti, lahko sedaj najdete v digitalizirani obliki Megiserjevega slovarja iz leta 1603, ki je ena od novosti posodobljenega portala Slovarjev Inštituta za slovenski jezika Frana Ramovša ZRC SAZU – Fran. Ta že od leta 2014 marsikoga vsak dan rešuje iz takšnih in drugačnih jezikovnih zagat.


19.01.2024

Eurosonic 2024 - Freekind

Včeraj so v Groningenu v sklopu showcase festivala Eurosonic podelili prestižne nagrade Music Moves Europe. Med nagrajenci večera je bil tudi naš dvojec freekind, ki ga sestavljata Sara Ester Gredelj in Nina Korošak Serčič. Med 15 nominiranci opaznejših glasbenih ustvarjalcev sta nagrado žirije, ki jo sestavlja pet uglednih ljudi iz svetovnega glasbenega posla, prejeli prav oni, žirija pa je svojo odločitev pospremila z besedami “Pri freekind obožujemo vse. Njuna glasba je kot velik objem. Tako sanjav”. Letna nagrada Evropske unije, ki spodbuja še neuveljavljene umetnike, da ohranjajo in predstavljajo Evropsko unijo, zmagovalcem prinese potrditev za naprej in denarno nagrado v vrednosti 10.000 evrov. Dvojec Freekind, ki je tik pred odhodom v Groningen izdal najnovejši singel Made it, po podelitvi nagrad pa v sklopu festivala Eurosonic tudi nastopil in navdušil, se je tako pridružil seznamu preteklih zmagovalcev, med katerimi so tudi Stromae, Rosalía, Dua Lipa, Hozier in drugi. V Groningenu, kjer poteka festival, je Neja Jerant pred mikrofon povabila Saro in Nino ter preverila prve vtise in njune načrte za naprej.


12.01.2024

Novo poglavje o afriškem neokolonializmu: evropski naftovod v osrčju Ugande

Od naftnega črpališča Hoima v Ugandi do pristanišča Tanga v Tanzaniji je 1500 kilometrov. Ravno na tej liniji trenutno poteka gradnja najdaljšega naftovoda na afriški celini. Gre za poseg v okolje, ki bi povzročil nepopravljivo škodo. Gradnja naftovoda je rokah francoskega podjetja in tudi nafta bi se izvažala pretežno v zahodne države.


12.01.2024

Zapuščina aleksandrink

Konec lanskega leta je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini odprlo za javnost prenovljeno Hišo aleksandrink. V njej je na ogled zapuščina, ki so jo tri stoletja prinašale iz Egipta. Namen Hiše aleksandrink pa ni samo razkazovanje posod in svilenih oblek, temveč tudi ohranjanje spomina na te požrtvovalne in emancipirane ženske.


11.01.2024

Aljoša Masten o spodletelem Peregrinu in drugih vesoljskih misijah v 2024

Ta teden smo napeto pričakovali Nasino izstrelitev pristajalnika Peregrine proti Luni. Misija je del Nasinega programa komercialne dostave tovora na Luno. Sprva je šlo vse po načrtih, pristajalnik se je uspešno ločil od nove rakete Vulcan, potem pa so se začele težave, zaradi katerih so pristanek na Luni odpovedali. Aljoša Masten, ki na Multimedijskem portalu RTV Slovenija že vrsto let spremlja teme in novice v povezavi z vesoljskimi misijami, je za Val 202 komentiral na novo razplamtelo vesoljsko tekmo, v kateri igrajo čedalje večjo vlogo tudi zasebni ponudniki.


09.01.2024

Beseda leta 2023 je ujma

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU so razglasili besedo leta 2023. To je postala ujma. Drugo mesto je zasedla nutrija, tretje uvrščena pa je bralna pismenost. Za novotvorjenko so razglasili strojetvor, ki pomeni stvaritev umetne inteligence, za kretnjo preteklega leta pa solidarnost.


06.01.2024

Nekdanje zlate lisičke: Mateja Svet, Nataša Bokal in Tina Maze

Na Valu 202 smo vseskozi v dobri družbi vrhunskih športnic in športnikov. Tokrat so pred naše mikrofone stopile slovenske zmagovalke tekem za Zlato lisico: Mateja Svet, Nataša Bokal in Tina Maze. Urška Horvat je zaradi zdravstvenih težav druženje na 60. Zlati lisici izpustila. Foto: MMC RTV SLO/T. O., Mateja Svet na Zlati lisici 2024


05.01.2024

Awichas in achichos - babice in dedki iz La Paza

To je reportaža iz La Paza, natančneje iz Case Verde in samoorganizirane Skupnosti Awichas. Awichas v ajmara kulturi, iz katere izhajajo, pomeni babice.


03.01.2024

Zapora Dunajske ceste: Če res ni nujno, se izogibajte centru Ljubljane

Ljubljani se v prihodnjih dneh po napovedih obeta prometni kolaps. 4. januarja 2024 se namreč za nekaj dni zapira Dunajska cesta. Kaj bo drugače, kako bo prilagojen promet, kako bodo vozili avtobusi javnega potniškega prometa?


02.01.2024

Novotvorjenka leta 2023: Strojetvor

Strojetvor, že izbrana novotvorjenka leta. Besedo za stvaritev umetne inteligence si je izmislil oziroma jo predlagal Marko Koder.


29.12.2023

Izbor za besedo leta 2023: Nevihtna celica

Nevihtna celica je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z vremenskimi ekstremi, ki so zaznamovali to poletje.


29.12.2023

Izbor za besedo leta 2023: Vojna

Beseda vojna je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem zaradi številnih vojnih konfliktov, ki še vedno trajajo in ki so vzplamteli na novo.


29.12.2023

Izbor za besedo leta 2023: Ujma

Ujma je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem v povezavi z vremenskimi ekstremi in najhujšo naravno katastrofo v Sloveniji.


Stran 10 od 33
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov