Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gitica Jakopin: Če ne bi bilo moje babice, zagotovo ne bi imela toliko strasti do pisanja

10.04.2023

Gitica Jakopin je predstavnica ene najmlajših generacij slovenskih pesnikov. Za seboj ima že dve pesniški zbirki, ki ju posveča svoji pokojni babici, po kateri je tudi dobila ime: pisateljici, pesnici in prevajalki Gitici Jakopin.

Pravi, da če ne bi bilo njene babice, zagotovo ne bi imela toliko strasti in ljubezni do pisanja in do jezikov. Poezijo piše tudi v angleščini in slovenščini, njena želja pa je tekoče znanje osmih jezikov, ki se jih je začela učiti v času gimnazije. V gimnazijskih letih je objavljala pesmi v dijaških revijah, igrala je v dveh celovečernih in nekaj kratkih filmih ter bila (2018/2019) slovenska rekorderka v recitiranju števila pi, njena strast pa je tudi potapljane na dah. Dvajsetletna Gitica trenutno živi v Milanu, kjer študira filmsko umetnost.


Aktualno 202

660 epizod


Aktualne vsebine Vala 202.

Gitica Jakopin: Če ne bi bilo moje babice, zagotovo ne bi imela toliko strasti do pisanja

10.04.2023

Gitica Jakopin je predstavnica ene najmlajših generacij slovenskih pesnikov. Za seboj ima že dve pesniški zbirki, ki ju posveča svoji pokojni babici, po kateri je tudi dobila ime: pisateljici, pesnici in prevajalki Gitici Jakopin.

Pravi, da če ne bi bilo njene babice, zagotovo ne bi imela toliko strasti in ljubezni do pisanja in do jezikov. Poezijo piše tudi v angleščini in slovenščini, njena želja pa je tekoče znanje osmih jezikov, ki se jih je začela učiti v času gimnazije. V gimnazijskih letih je objavljala pesmi v dijaških revijah, igrala je v dveh celovečernih in nekaj kratkih filmih ter bila (2018/2019) slovenska rekorderka v recitiranju števila pi, njena strast pa je tudi potapljane na dah. Dvajsetletna Gitica trenutno živi v Milanu, kjer študira filmsko umetnost.


27.04.2024

Ivo Boscarol: Prvi je samo eden, drugi je lahko vsak

Ajdovščina ima večstoletno industrijsko dediščino, moč Hublja je v tem okolju v različnih obdobjih spodbudila veliko podjetniških začetkov. In ravno iz Ajdovščine prihaja eden izmed najbolj znanih slovenskih podjetnikov Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela in inovator na področju električnih letal.


27.04.2024

Boštjan Mikuž: Če lahko ljudi navdihnemo, smo naredili svoje

V našem terenskem studiu v Ajdovščini se pogovarjamo z Boštjanom Mikužem, direktorjem in enim izmed pionirjev prireditve Ultra Trail Vipava Valley. To je edini slovenski tekaški dogodek, kjer tekmovalci lahko pretečejo 100 milj.


25.04.2024

Pes vodnik je nepogrešljiv pripomoček in prijatelj slepi osebi

Vsako zadnjo sredo v aprilu obeležujemo mednarodni dan psov vodnikov. Tako je že dobrih 35 let, odkar so leta 1989 ustanovili Mednarodno zvezo psov vodnikov in razglasili ta dan.


19.04.2024

Vijoličaste krave in jajca iz tovarne

Zakaj se nekateri mladi odločajo za kmetovanje? Kako se prebijajo skozi papirologijo in birokratske absurde? Zakaj trepetajo, ko na primer ob cvetenju viljamovk, tik preden jih ujamejo v steklenice, zapade sneg? Kaj se dogaja z malimi kmetijami, kaj z ekološkimi? In kaj lahko prispeva dopolnilna dejavnost, kot je turizem? Tudi to so vprašanja, na katera bomo slišali odgovore v reportaži s turističnih kmetij podravske in pomurske regije, ne bo pa manjkal niti recept za ajdovo pokovko.


18.04.2024

Naloga pisateljev je tudi spodbujanje k sočutju

Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?


18.04.2024

Odkrili najmasivnejšo črno luknjo, ki je nastala iz običajne zvezde

Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča veliko bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca.


13.04.2024

Slovensko lutkarstvo na avstrijskem Koroškem

Slovensko lutkarstvo na avstrijskem Koroškem živi že pol stoletja in ob tej častitljivi obletnici koroški lutkovni ustvarjalci gostujejo v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Danes bodo odigrali svoje uprizoritve, predvajali dokumentarni film ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile njihovo delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah njihovih predstav. Jubilejna uprizoritev, ki prihaja na naš oder Mrličožerec se tako ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem.


13.04.2024

Spletno telefonske goljufije

Skoraj ne mine dan, da policisti ne bi poročali o goljufijah preko spleta. Ljudje še vedno nasedajo in po telefonu sporočajo osebne podatke. Korak do izpraznitve transakcijskih računov je nato zelo kratek. Kriminalisti so na območju policijske uprave Koper letos obravnavali 80 spletnih prevar v vrednosti skoraj milijon evrov. Če vam kdo po telefonu ali prek spleta ponuja bajne zaslužke ste lahko 100% prepričani, da gre za takšno ali drugačno obliko goljufije. In še to: vaša banka na ta način od vas nikoli ne bo zahtevala ne osebnih podatkov ne podatkov o bančnem računu ali bančni kartici. Pravzaprav je dovolj da veste to.


11.04.2024

Most čez Sočo: 40 let od izgraditve

Letos mineva 40 let od izgraditve cestnega mostu čez Sočo v Solkanu. O graditvi sabotinske ceste, katere del je bil tudi most z urbanistom in arhitektom Tomažem Vugo. O tehnoloških izzivih gradnje mostu govori gradbeni inženir Gorazd Humar, ki je bil med graditvijo v vlogi tehnologa pri postavitvi odra in ločne konstrukcije. Najprej pa spomine na čase, ko so se Brici v Novo Gorico vozili čez Italijo oziroma čez Vrhovlje in Plave, z nami deli Majda Korenjak iz Podsabotina.


07.04.2024

Bombo v Mariboru uspešno dezaktivirali

Potem, ko se je v Mariboru zaslišala sirena za začetek neposredne nevarnosti, so najdeno letalsko bombo na gradbišču na Teznem uspešno dezaktivirali. Nekaj minut pred 11.00 je sirena naznanila konec nevarnosti. Ljudje, ki so se zjutraj morali umakniti iz območja se lahko vrnejo, preklicana je tudi prepoved zadrževanja na prostem na območju od 400 do 600 metri od najdišča. S prizorišča se oglaša Sara Zmrzlak.


06.04.2024

Dan za spremembe: Z zlato lopato nad vsako zagato

Letošnja vseslovenska skupnostna prostovoljska akcija Dan za spremembe nosi naslov Z zlato lopato nad vsako zagato. Po celotni državi poteka več kot 160 različnih prostovoljskih akcij. Tako lahko vsak posameznik za en dan postane prostovoljec. In morda se tako tudi navduši za prostovoljsko delo, sporoča koordinator projekta pri Slovenski filantropiji Jaša Rajšek.


06.04.2024

Oskar Neuvirt: "Dokler strokovnjak ne reče, da to ni bomba, tako dolgo je bomba."

V Mariboru so 80 let po silovitem bombardiranju zavezniških letal še vedno prisotne ostaline tistih časov.


05.04.2024

30 tisoč evrov na dražbi za čelado Petra Prevca

V finalu dražbe za podpisano čelado, s katero je Peter Prevc v Planici še zadnjič pristal na najvišji stopnički in poletel v športni pokoj, je največ, 30 tisoč evrov, ponudil Samo Kupljen, (Bauhaus), ki izkupiček namenja otrokom iz projekta Botrstvo.


30.03.2024

Okoljski odtis hrane na naših krožnikih

Pomembno je, kaj dajemo vase, toda v izobilju ponudbe, popustov in akcij pogosto spregledamo, kakšna je prehranska vrednost hrane, ki jo kupujemo, kako zdrava ali nezdrava je ta hrana, največkrat pa ostane tudi povsem zakrito, kakšna je okoljska in družbena škoda v ozadju tega, kaj se znajde na našem krožniku.


28.03.2024

Po knjižni sledi na vrh Skopice

Tokratna reportaža je lahko zamisel za planinski izlet po marsikomu neznanih krajih, umik v samoto, pa tudi knjižni namig. Marjan Bradeško, sicer magister računalništva, je začel pisati že v osnovni šoli in nadaljeval s članki za Planinski vestnik. Avtor dveh popotniških vodnikov in dveh poslovnih priročnikov je v svoji zadnji knjigi Hodim, torej grem, ki je njegovo prvo leposlovno delo, opisal marsikomu neznane kraje, ki jih je raziskal in prehodil.


22.03.2024

Roger Penrose on fashion, faith and fantasy in physics (v izvirniku)

Original interview with Sir Roger Penrose: In edition of FrekvencaX, the guest was Roger Penrose, a highly eminent figure in the world of mathematical physics, often associated with Stephen Hawking. Throughout his long career, Penrose has made significant contributions, particularly in the theory of general relativity. He is also the author of the so-called Penrose-Hawking theorems on singularities, which brought him the Nobel Prize. In the podcast, we explore with him what is considered fashionable in modern physics, what constitutes faith, and what falls into the realm of fantasy. We also touch upon the question of how to 'calculate' understanding in artificial intelligence and how enigmatic brain physics is. Author: Maja Ratej Gost v Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem v teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tudi tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado. V oddaji se z njim sprašujemo, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo pa se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov. Z njim se je pogovarjala Maja Ratej.


22.03.2024

Človeška centrifuga v Planici pomembna za Evropsko vesoljsko agencijo

Te dni smo v mislih že pri skakalcih v Planici, zato tudi petkovo reportažo na Valu selimo tja. A ne na skakalnice, ampak v prostor tik ob njih. V Nordijskem centru v Planici so namreč nedavno zagnali človeško centrifugo, posebno napravo, v kateri človek leži, z vrtenjem pa lahko poljubno spreminjajo vpliv gravitacije nanj. Planiški laboratorij, v katerem delujejo raziskovalci Instituta Jožef Stefan, je ena izmed le treh ustanov, v katerih bo Evropska vesoljska agencija iskala odgovore na vprašanje, ali bi bilo s takšno napravo smiselno opremiti vesoljska plovila in habitate na Luni in Marsu.


15.03.2024

Kakšen je najpomembnejši dnevni obrok visoko v vesolju?

Študenti Višje strokovne šole BIC Ljubljana so se kot edina evropska šola uvrstili med deseterico izbranih v finale mednarodnega Nasinega kulinaričnega izziva za pripravo astronavtskega zajtrka. Žirijo so prepričali z zasnovo posebnega ješprenja s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem, jed zmagovalne ekipe, ki bo znana sredi aprila, pa bo Nasa tudi vključila v prehrano astronavtov. Mentorica Katarina Smole in ena od študentk v ekipi Hana Wolf opisujeta, kaj vse zahteva zasnova zajtrka za pogoje mikrogravitacije na vesoljski postaji.


15.03.2024

Ženske v neinstitucionalnih gledališčih: Izčrpamo se do mere, da ne gre več

Kakšen je položaj kulturnih ustvarjalk? Več moških kot žensk uživa poklicno stabilnost in zaposlitev za polni delovnik v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, kaže poročilo "Ženske v umetnosti in kulturi – umetnice, ne muze". Ženska dela predstavljajo le 3 do 5 odstotkov stalnih zbirk po Evropi in Združenih državah Amerike. Da moški svojo kariero lažje usmerjajo kot ženske, ugotavlja UNESCO. S takšnimi in podobnimi temami se predstavljajo tudi avtorice na Festivalu dokumentarnega filma, ki se je pri nas začel v sredo, na spolno diskriminacijo v umetnosti in kulturi s prizadevanjem za izboljšanje delovnih pogojev za ženske na teh področjih pa nenehno opozarjajo tudi na festivalu Mesto žensk, ki se je odvil pred kratkim. Kakšen pa je položaj žensk v neinstitucionalnih gledališčih?


15.03.2024

Konstrukcija, beton, zemlja, letalniki, voda - kaj imajo skupnega?

Vpisi na srednje šole in fakultete so že v polnem teku in po dolgih letih precej pičlega zanimanja za poklice v gradbeništvu, letos kaže, da je zanimanja precej več. Osnovnošolci lahko poklice spoznavajo tudi na posebnih tehniških dnevih, ki jih organizirajo fakultete. Beton in preostale materiale ter konstrukcije pa tudi malo drugačne delavnice s področja gradbeništva, geodezije in vodarstva spoznavamo na tehniškem dnevu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.


Stran 8 od 33
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov