Številni ljudje so se v teh dneh znašli v nezavidljivem položaju, izguba imovine in domovanja velja za eno največjih psiholoških stisk pri posamezniku. Povsem normalno je, da se na to odzovemo čustveno intenzivno, normalno pa je lahko tudi, da čustva zatremo in vse sile usmerimo v odpravljanje posledic povodnji, pravi klinična psihologinja Ivna Bulič.

"Za psihično stabilnost posameznika je občutek varnosti prva in osnovna potreba. Izguba imovine je seveda velik napad na občutek varnosti. Za ljudi, ki so izgubili dom, podjetje, živino, ki so izgubili vse tisto, v kar so investirali, je to lahko zelo zelo hud udarec. Pomeni nekaj najhujšega, takoj za izgubo življenja ali pa hudo izgubo zdravja. Varnost je temeljna psihološko potreba, mora biti zagotovljena, da bi sploh lahko razmišljali o čemerkoli drugem. Vsekakor ni za podcenjevati psihološke travme teh dogodkov."

Tolažba 'Saj bo vse v redu!' ali 'Samo, da smo živi!', ni najboljši način pristopanja k človeku v stiski, vsekakor pa je vsakršna pomoč in poskus vrnitve v normalnost zelo na mestu.

"O psiholoških težavah trenutno bolj verjetno razmišljajo vsi tisti, ki so okoli prizadetih, kot pa oni sami. Pomembno je, da damo zelo jasno vedeti, da smo jim na voljo, to je največ, kar lahko storimo za nekoga v stiski. Da povemo, da smo jim na voljo, da jim damo jasno vedeti, da bomo pomagali in jih podpirali pri tem, za kar nas prosijo. Pomembno je, da pri tem nismo preveč vztrajni in vsiljivi, da ne kličemo 150-krat na dan z vprašanji 'Kako si?', 'A ti kaj manjka?' …, da se izogibamo pretiranemu svetovanju, kaj bi bilo dobro narediti. Ključno je, da sledimo prizadetemu človeku, njegovim potrebam, predvsem pa je dobro, da zna okolica pri prizadetem posamezniku zagotavljati vsaj nekaj normalnosti. Da jim na primer pripravimo topel obrok, da poskrbimo za njihove otroke, da si lahko oddahnejo, da sledimo temu, o čemer se prizadeti posameznik sploh želi pogovarjati v nastali situaciji. Predvsem pa se izogibajmo stavkom, ki bolje delujejo na nas, kot pa na njih, v smislu 'Saj bo vse v redu, vse se bo uredilo …', ali pa 'Pomembno je, da si preživel!'. To so bolj stvari, ki dajo boljši občutek nam, prizadetemu posamezniku pa povzročajo le še dodatno težo. Tem floskulam se izogibajmo, generalno jih opuščajmo, kadar je nekdo v težavah. Bolje je reči: 'Glej, sploh si ne morem predstavljati, v kakšnih težavah si trenutno. Kakorkoli ti lahko pomagam, tu sem.'"

S klinično psihologinjo Ivno Bulić se je pogovarjala Maja Ratej, omenjali sta telefonsko številko, ki so jo za občane v stiski vzpostavili v Zdravstvenem domu Domžale.

Na voljo so vam na številki 01 724 51 41 od 8.00 do 22.00 ure.