Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sredo in soboto ob 12.30 na Radiu Maribor.
www.radiomaribor.si
1567 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
V sredo in soboto ob 12.30 na Radiu Maribor.
www.radiomaribor.si
Mariborski del nacionalne mreže KONS je pripravil več raziskovalno-umetniških delavnic, med njimi delavnico tričlanskega umetniško-raziskovalnega kolektiva BridA z goriškega. Mladi udeleženci so spoznali, kako lahko izmerjena resničnost oziroma goli podatki postanejo umetniško delo, s člani kolektiva pa smo se pogovarjali o našem življenju, obkroženem s podatki, o njihovem zbiranju, upravljanju in manupuliranju z njimi.
Predstavljajte si, da ste 20-leten študent iz Ukrajine, ki je odpotoval na študijsko izmenjavo v Slovenijo, v Maribor, poln pričakovanj in želje po novem znanju, izkušnjah in prijateljih. Teden dni po vašem odhodu v domovini izbruhne vojna, kmalu zatem izgubite stik s svojci. Ni ga, ki se ne bi počutil povsem samega na vsem svetu. Vse to je doletelo Stanislava Pinchuka študenta računalništva in informatike iz ukrajinskega Černigova, mesta, ki se spreminja v ruševine. Njegov študijski semester na UNiverzi v Mariboru v okviru programa Erasmus se izteče julija, kaj pa potem? Če se vojna ne bo končala, če bo uničenje države popolno, prihodnost ljudi pa uničena in odvisna od tuje pomoči?
S Farido Amiri, mlado pravnico iz Afganistana, ki od jeseni živi v Mariboru, smo se pogovarjali o temeljnih človekovih pravicah in o bolečem zavedanju, kako ranljive so. Medtem ko v Ukrajini divja vojna, bomo spomnili, da drugod vojne, represija, zlorabe, pomanjkanje in trpljenje niso izginili.
Na Poljsko smo poklicali znanega mariborska humanitarca Borisa Krabonjo, vendar tokrat profesorja zgodovine na Srednji ekonomski šoli Maribor. Svojim dijakom in drugim zainteresiranim državljanom namreč tam, na kraju samem, razlaga strahotno zgodovino nemškega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Ob tem obisku so predvidena štiri vodenja, vsako traja štiri ure in pol in je čustveno in psihično izčrpavajoče. Ko bo ta opravil, jih bo imel za seboj že 60. Kako te strašne zgodovinske lekcije postaviti v sedanjost in v okvir sodobnih geo-političnih okoliščin, ga je vprašala Irena Kodrič Cizerl.
Pogovarjali smo se z mariborsko violinistko in koncertno mojstrico v SNG Maribor Oksano Pečeny, Ukrajinko po očetu in Rusinjo po materi. Leta 1991 je stara osem let prišla iz Kijeva v Slovenijo in si tu ustvarila dom in umetniško ime. Zdaj zaskrbljeno spremlja dogajanje v Ukrajini, še posebej v Kijevu, kjer ima sorodnike in prijatelje. Irena Kodrič Cizerl se je z njo pogovarjala o strahu pred zaostrovanjem vojne in o upanju, da se ta čim prej konča. Kot umetnica je komentirala tudi pozive nekaterih, da bi bilo treba ob sankcijah proti Rusiji bojkotirati tudi rusko umetnost, ruske ustvarjalce in poustvarjalce …
Vpis in število diplomantov na študijskih programih pedagoške tehnike je od leta 2007 upadel za 70 odstotkov, skupno na vseh pedagoških študijskih programih naravoslovno-matematično-tehničnih predmetov pa za 60 odstotkov. S trenutnim številom diplomantov Univerz v Mariboru in v Ljubljani lahko zadostijo samo dobro polovico potreb po osnovnošolskih učiteljih teh predmetov. Plat zvona se oglaša že nekaj časa. Stane Kocutar.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 so namreč vojaki sovjetske rdeče armade osvobodili uničevalno taborišče Auschwitz Birkenau, kjer je bilo ubitih več kot milijon ljudi, med njimi je bilo tudi več kot 1300 Slovencev. Ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst se spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini. Spominjamo se tudi pravičnikov in drugih, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja, pa tudi otrok, ki so povsem nedolžni umrli v moriji 2. svetovne vojne. Prispevek je pripravila Lidija Cokan.
Mimoidoče na Koroški cesti v Mariboru bo tudi še ves februar nagovarjal velik oglas, nameščen na pročelje galerije K18. V njem mlad moški, star 33 let, iz Sarajeva v Bosni in Hercegovini išče osebo, s katero bi se lahko pogovarjal o umetnosti. Napis je dvojezičen, tudi v angleščini, telefonska številka pa +387 62 130 153. Na njej se oglasi sarajevski umetnik Bojan Stojčić, ki je skupaj s Hano Ćurak avtor projekta. V Mariboru sta ga postavila v času in okviru umetniške rezidence nevladne organizacije Pekarna Magdalenske mreže. Ker smo vajeni prek oglasov tržiti od vina do odojkov, od rabljenega pohištva do dobro ohranjenih avtomobilov, in celo ljubezen!, je Ireno Kodrič Cizerl zanimalo, kakšen je bil odziv na debato o umetnosti.
Leto 2021, ki se izteka, je bilo na mnogih področjih v marsičem podobno lanskemu, tudi na področju zdravstva. Pandemija koronavirusa ne pojenja. Še več – zdi se, da nas z vedno novimi različicami do običajnega življenja čaka še dolga pot. O vplivu in posledicah epidemije na zdravje ljudi in zdravstveni sistem se oziramo v tokratni reportaži.
Tudi letošnje leto je bilo za izobraževalne ustanove izjemno zahtevno. Začetek leta je ob zaprtju države zaradi koronavirusne krize minil ob šolanju na daljavo, po kratkem odprtju je sledil aprilski tako imenovani lockdown, veliko prahu pa je dvignilo tudi jesensko obvezno samotestiranje vseh učencev. Na najdaljši dan so se na iztekajoče se leto ozrli naši redni programski sogovorniki: ravnatelja OŠ Rada Robiča in mariborske I. gimnazije, Mojca Kirbiš in Herman Pušnik, ter rektor mariborske Univerze Zdravko Kačič.
Ob koncu leta smo se ozrli tudi po Mariboru bližnjih občinah. Za nami je namreč za lokalne skupnosti naložbeno izredno intenzivno leto, ki pa je minilo tudi pod močnim vplivom epidemije. Zato se mnogi projekti zamikajo v leto 2022, za katero pa vsi upajo, da bo karseda običajno. A skoraj gotovo je, da bo znova zaznamovano z epidemijo in volitvami, med njimi tudi lokalnimi.
Kaj je zaznamovalo leto 2021 v Mariboru? Cepljenje, energetska kriza in še veliko več......
27. julija 1851 so v Celovcu podpisali ustanovno listino Društva za izdajanje in širjenje knjig – zdajšnje Mohorjeve družbe. To je bila hkrati tudi prva vseslovenska organizacija v naši zgodovini. Pobudo za njeno ustanovitev je sicer že leta 1845 dal Anton Martin Slomšek. Namenjena naj bi bila narodnemu prebujanju, izobraževanju in kulturnemu napredku Slovencev na podlagi krščanskih načel. To zamisel sta začela v Celovcu uresničevati Andrej Einspieler in Anton Janežič. Leta 1860 je imela družba tisoč članov, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa že več kot petdeset tisoč. V začetku 20. stoletja so posamezne knjige Mohorjeve družbe dosegale zelo visoke naklade. Redna zbirka, imenovana Mohorjevka, je imela naklado okoli 100.000 izvodov in tudi več, kar je izjemno za narod, ki je takrat štel dober poldrugi milijon pripadnikov. O letošnjem jubileju – 170 letnici Mohorjeve družbe – knjižne ustanove za katero velja, da je Slovence naučila brati se je na božični dan z dr. Tanjo Ozvatič, ravnateljico Celjske Mohorjev družbe pogovarjal Stane Kocutar.
Krivulja četrtega vala epidemije se po doseženem vrhu počasi spušča, a bolnišnice so še vedno prezasedene. Kar četrtina mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra je namenjena zdravljenju covidnih bolnikov, tja so preusmerili zaposlene z vseh drugih, začasno okrnjenih ali ukinjenih oddelkov. Vesna Martinec je obiskala covidno intenzivno enoto, kjer pristanejo najhuje bolni.
V naslednjih minutah bomo predstavili knjigo Ujeta v svobodi. Napisala jo je novinarka, publicistka in strokovnjakinja za odnose z javnostmi, Celjanka Anja Kovačič. Knjiga je izšla pri založbi Miš in je izpoved popotnice, ki zaradi ukinjenih poletov ob začetku svetovne pandemije ostane ujeta na Salomonovih otokih. Sama – v tropskem raju, med neznanimi ljudmi in njihovimi običaji. Z izostrenim pogledom in veščim peresom novinarke nas popelje na odisejado po Avstraliji, Havajih, Fidžiju in Salomonovih otokih. Preživi hurikan sredi oceana, doživi umor med aborigini, se povzpne na sveto goro Uluru, preden je to bilo onemogočeno. Novica o neznanem virusu, ki je začel hromiti svet, jo je torej ujela na Salomonovih otokih. Zaradi ukinjenih povezav pa se je njeno načrtovano sedemdnevno potepanje po pacifiških otokih sprevrglo v 47-dnevno bivanje v rajski kletki.
V ospredje smo postavili težave v gostinstvu. Ta panoga se že nekaj let spopada s pomanjkanjem kadra, epidemija pa je težave še dodatno zaostrila. Zakaj so gostinski poklici pri nas vse manj cenjeni, je v sosednji Avstriji res bolj rožnato in kakšne so rešitve za nastale razmere?
Maribor je eno redkih slovenskih mest brez mestnega kina. Da bi znova vzpostavili redni nekomercialni filmski program so v konzorciju Film in Maribor v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Maribor zagnali zanimiv projekt ‘’Filmske nedelje v Lutkovnem’’. Podrobnosti je predstavil Žiga Brdnik, sodelavec programske ekipe konzorcija. Pripravila Helena Ajdnik.
V soboto so v Mozirskem gaju odprli Božično bajko. Gre za praznično razstavo, v okviru katere sicer vedno zelo lepo cvetlično destinacijo osvetlijo različne lučke. Letošnja šesta izvedba razstave jih ponuja kar 1.700.000. Njihova želja je, da bi ob 10. izvedbi bajke zagorela po ena lučka za vsakega Slovenca. Letošnjo Božično bajko je predstavila in nanjo povabila Maja Horvat iz Mozirskega gaja. Helena Ajdnik.
Andragoški zavod Maribor že več kot dvajset let izvaja program Projektno učenje za mlajše odrasle. Namenjen je mladim, starim od 15 do 26 let, ki niso končali šolanja, nimajo zaposlitve, so pa pripravljeni narediti korak naprej. V programu jim namreč pomagajo odkriti poklicne in osebne interese, motivirajo za nadaljevanje šolanja in iskanje zaposlitve in skupaj z njimi oblikujejo osebne cilje. V reportaži Lidije Cokan več o tem, kako to izgleda v praksi in kaj vse počnejo udeleženci programa PUM-O v Mariboru.
Neveljaven email naslov