Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V dnevih pred lokalnimi volitvami smo k mikrofonu povabili tudi specialistko klinične psihologije, doktorico znanosti Marjeto Ritchie. Ritchijeva je rojena v Sloveniji, študij je dokončala v Združenih državah Amerike, od koder se je preselila v Kanado. Tam doktorirala in tudi ostala. Predavala je na različnih univerzah, delala na vodstvenih položajih zdravstvenih ustanov, ukvarja se s psihoterapijami, redno piše članke. V domovino se redno vrača. Vprašanje, ki nas je pripeljalo do nje, je: Kdo se pri nas odloča za politiko? Pogovor, ki ga je pripravila Mateja Brežan, pa se je razvil tudi do moralnih vrednot, etike delovanja, laži in karierizma.
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
V dnevih pred lokalnimi volitvami smo k mikrofonu povabili tudi specialistko klinične psihologije, doktorico znanosti Marjeto Ritchie. Ritchijeva je rojena v Sloveniji, študij je dokončala v Združenih državah Amerike, od koder se je preselila v Kanado. Tam doktorirala in tudi ostala. Predavala je na različnih univerzah, delala na vodstvenih položajih zdravstvenih ustanov, ukvarja se s psihoterapijami, redno piše članke. V domovino se redno vrača. Vprašanje, ki nas je pripeljalo do nje, je: Kdo se pri nas odloča za politiko? Pogovor, ki ga je pripravila Mateja Brežan, pa se je razvil tudi do moralnih vrednot, etike delovanja, laži in karierizma.
Praznični program Radia Koper ob 75. rojstnem dnevu poteka iz Divače. Kateri so najlepši kotički prve dame občine, županje Alenke Štrucl Dovgan?
Ervin Hladnik - Milharčič je za slovenske časopise pisal v zadnjih desetletjih iz od domala vsepovsod: nekdanje Jugoslavije, Severne Irske, Nemčije, Italije, Avstralije, Afrike, Bližnjega vzhoda in Združenih držav Amerike. Preden se je zaposlil pri Dnevniku, je pisal za Radio Študent, Mladino, Das Magazin, Delo in Al Ahram. Piše predvsem o etničnih, političnih in drugih manjšinah. Povabili smo ga v naš dvojezični eter.
Na današnji dan pred dvajsetimi leti je Slovenija poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev je bila v Novi Gorici, na kateri je bil tudi zamejski gospodarstvenik Boris Peric, ki dela in živi v Gorici. Nataši Uršič je povedal, da je Slovenija v tem obdobju izredno napredovala, kar se kaže tudi v višjem povprečju bruto družbenega proizvoda in standarda, kot ga imajo trenutno v Italiji. Po njegovem mnenju se bosta obe Gorici po koncu evropske prestolnic kulture povsem integrirali, kvaliteta življenja ter ponudbe pa je v obeh mestih že zdaj nadstandardna.
Več kot deset let so stare obljube in napovedi o skorajšnjem odprtju karting steze v Kopru. Zdaj pa gre očitno zares. Stezo in površine med avtobusno postajo in hitro cesto je od podjetja Grafist najelo podjetje Prokarting. Njegov prvi mož Vladimir Stankovič, poznan v avto-moto športu doma in v tujini, bo pri upravljanju in trženju sodeloval z Vladom Krivcem, poznavalcem avto-moto scene.
Luka Koper je med prednostne naloge uvrstila tudi digitalizacijo in zeleni prehod. V sklopu dveletnega projekta je s partnerji iskala rešitve za digitalno preobrazbo. Pri nekaterih rešitvah so uporabili tudi umetno inteligenco. Velik izziv je tudi kibernetska varnost.
Minuli konec tedna je ob morju minil v znamenju jubilejnega 10. istrskega maratona. Več tisoč tekačev, spremljevalcev in ljubiteljev športa je letošno edicijo označilo kot najtoplejšo doslej. Tri razgibane in atraktivne trase, ki so potekale po vseh štirih istrskih občinah pa so dokaz, da je slovenska Istra z njeno pokrajino izjemno privlačna za vse ljubitelje teka.
Dom upokojencev Nova Gorica se je pridružil letošnjemu Dnevu za spremembe. Dijaki iz Dijaškega doma Nova Gorica so se prejšnji teden v družbi varovancev doma upokojencev odpravili na sprehod do Bevkovega trga, kjer so pojedli sladoled, poslušali pesmi, peli in se družili. Na sprehod z njimi sem je odpravila tudi Mateja Grebenjak.
Gostinska ponudba na ankaranskih plažah bi lahko bila v letošnji poletni sezoni okrnjena. Na javni razpis občine sta se namreč prijavila le dva gostinca, medtem ko za dva lokala ponudb ni bilo. Na občini bodo razpis zanju ponovili, pričakovano mesečno najemnino pa znižali.
Skoraj ne mine dan, da policisti ne bi poročali o goljufijah preko spleta. Ljudje še vedno nasedajo in po telefonu sporočajo osebne podatke. Korak do izpraznitve transakcijskih računov je nato zelo kratek. Kriminalisti so na območju policijske uprave Koper letos obravnavali 80 spletnih prevar v vrednosti skoraj milijon evrov. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala vodjo oddelka za računalniško preiskovanje Aljošo Špehom.
Soške elektrarne bi gradile sončno elektrarno na območju deponije odvečnega materiala Zamatavinc, ki leži nad predorom Dekani na primorski avtocesti. Do 6.aprila družba, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne, ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sprejemata pripombe na objavljen osnutek za umestitev objekta v prostor. V elaboratu, ki sta ga poslala mestni občini Koper, je postavitev sončnih panelov načrtovana na zaraščeni deponiji. O tem v aktualni temi z direktorjem Soških elektrarn in z odzivom krajevne skupnosti. Tjaša Škamperle.
S pomladjo so se začela tudi opravila na kmetijskih zemljiščih. Na Primorskem je aktualna rez oljk in trt. Tako kot jeseni je tudi spomladi med uporabniki kmetijskih zemljišč pogosto vprašanje - ali lahko ostanke na njivah zakurimo. Kmetijsko ministrstvo je v izogib nejasnostim javnosti poslalo pojasnila. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z ministrico za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Matejo Čalušič.
Voda za mir je geslo letošnjega Svetovnega dneva voda, ki ga obeležujemo prav danes. Brez dostopa do čiste pitne vode sta danes še vedno 2 milijardi ljudi. Podnebna kriza pa je tudi bogatejšemu Zahodu, kjer je redna oskrba s pitno vodo skorajda samoumevna, prinesla zavedanje, kako je voda za vse nas pomemben, pravzaprav najdragocenejši vir. Voda povezuje, so na osrednjem slovenskem dogodku, ki je bil včeraj v Škocjanskem zatoku, opozorili sogovorniki. V začetku tedna pa so se slovenski in hrvaški strokovnjaki ter predstavniki lokalnih skupnosti srečali na podnebni konferenci v Pulju. Podnebne spremembe s sušnimi poletji in obilico padavin pozimi bodo še bolj kot doslej krojile oskrbo s pitno vodo v Istri, so opozorili. Dobra dolgoročna vodooskrbna rešitev je zato gradnja zadrževalnikov, kar so včeraj izpostavili tudi na okrogli mizi v Škocjanskem zatoku. Več pa zdaj v oddaji Aktualno Lea Širok.
Turistične organizacije slovenske Istre bodo ta mesec prek socialnih omrežij zagnale digitalno promocijsko kampanjo, v kateri nastopajo ljudje, ki so si naše obmorske kraje izbrali za svoj novi dom, potem ko so jih obiskali kot turisti, se vanje zaljubili in odločili ostati. V osmih videospotih bodo s svojimi zgodbami nagovarjali sonarodnjake, da obiščejo Istro.
Kolegij direktorjev slovenskih gledališč je v javnem pismu zapisal, da so javni zavodi lani zaman pričakovali uskladitev financiranja z visoko stopnjo inflacije, zato krčijo programe. Člani kolegija so v navedli, da so vodstvo ministrstva nekajkrat seznanili s težavami, a da so bili njihovi argumenti preslišani. Ministrstvo za kulturo je očitke zavrnilo in navedlo, da bodo slovenska gledališča, ki jih sofinancira ministrstvo, letos prejela skupaj 6 milijonov evrov več, kot so jih leta 2022. Skupaj bodo slovenska gledališča letos prejela skoraj 60 milijonov evrov. Plače v gledališčih, ki so jih ustanovile občine, morajo te tudi financirati. Gledališče Koper je tudi lani poslovalo z izgubo. Program za letos je temu prilagojen, lastnih produkcij bo manj. Tjaša Škamperle.
Po skoraj dveh tednih so predstavniki vlade in Fidesa včeraj znova sedli za pogajalsko mizo. Po koncu pogajanj je vodja Fidesa Damjan Polh dejal, da bi nesoglasja z vlado lahko rešili v 14 dneh. Še včeraj se za mediacijo ni odločila nobena od strani, danes pa so iz sindikata zdravnikov in zobozdravnikov sporočili, da so z optimizmom sprejeli pobudo za pomoč pri mediaciji v okviru mediacijskega centra Odvetniške zbornice. Predsednik zbornice Janez Starman je sicer za nacionalno televizijo pred dnevi povedal, da gre za zahteven postopek in da bi lahko bil v mediacijo, če bo do nje res prišlo, vključen še kdo, mogoče tudi iz tujine. Kako stavka vpliva na delo zdravnikov in na paciente v dveh primorskih zdravstvenih inštitucijah. Karin Zorn Čebokli je obiskala zdravstveni dom Ajdovščina, Mateja Brežan pa Splošno bolnišnico Izola.
Po neuradnih podatkih naj bi bili Slovenci lastniki več kot 120 tisoč nepremičnin na Hrvaškem; lani so jih kupili 3392, večinoma gre za počitniške hiše ali apartmaje. Pri sosedih so zvišali davek za t.i. turistične nepremičnine. Skoraj vse občine v Istri so se odločile za povišanje - z dosedanjih dveh na pet evrov za kvadratni meter. Obdavčitev se seveda nanaša na legalne nepremičnine. Prav v teh dneh pa je umaška občina objavila posnetek nelegalnih objektov na kmetijskih zemljiščih. Na občini jim pravijo kar favele, večinoma naj bi bile v lasti Slovencev, ki so jih označili za konkvistadorje. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z županom Istrske županije, Borisom Miletićem.
Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.
Ko je govor o otroškem raku, bi vsi najraje videli, da tega na svetu sploh ne bi bilo. Toda tudi otroški rak je naša realnost. V Sloveniji na leto zboli med 70 in 80 otrok in številka se na žalost počasi zvišuje. Povprečna starost otrok, ki zbolijo, je 6 let. Zaradi zdravljenja največkrat izgubijo lase. Brigita Smrekar iz Domžal se je povezala z dobrodelno organizacijo The Little Princess Trust iz Velike Britanije. K njej se obrnejo vsi otroci, ki so zaradi terapije izgubili lase in bi želeli imeti brezplačno, kakovostno lasuljo iz pravih las. Mateja Brežan jo je obiskala v frizerskem salonu v Domžalah, pogovarjala pa se je tudi z Damiro Mutić iz Kopra, ki je pred časom darovala svoje lase.
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.
Na današnji dan pred 40 leti je Jure Franko pri 22. letih v Sarajevu prismučal našo prvo zimsko olimpijsko kolajno. Prisluhnimo, kako ga je na oder za zmagovalce pospremil radijski glas Francija Pavšerja starejšega, nato pa bomo slišali še pogovor s staršema, ki ju je po tekmi obiskala naša nekdanja sodelavka, Zdenka Tomulić:
Neveljaven email naslov