Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že več kot pol leta so v Sloveniji dovoljena zdravila na osnovi THC-ja, ene od učinkovin, ki jih najdemo v konoplji. Še ta mesec pa bi naj v naših lekarnah že imeli surovino, sintetični THC, iz katerega bodo na podlagi recepta in po navodilih zdravnika lahko pripravljali zdravila za bolnike z rakom, multiplo sklerozo in drugimi boleznimi. Maja Kirar.
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Že več kot pol leta so v Sloveniji dovoljena zdravila na osnovi THC-ja, ene od učinkovin, ki jih najdemo v konoplji. Še ta mesec pa bi naj v naših lekarnah že imeli surovino, sintetični THC, iz katerega bodo na podlagi recepta in po navodilih zdravnika lahko pripravljali zdravila za bolnike z rakom, multiplo sklerozo in drugimi boleznimi. Maja Kirar.
Služba za preiskovanje letalskih nesreč bo v prihodnjih dneh objavila uvodno poročilo za nesrečo, ki se je zgodila 1. septembra na Bovškem in v kateri so umrle tri osebe. Za preiskavo letalske nesreče pri Predmeji je zelo pomemben del višinskega krmila, ki pa ga na kraju razbitin niso našli, zato bodo v njegovo iskanje najverjetneje vključili brezpilotna letala. Prav danes pa minevata dve leti, odkar so v panoramskem letu na divaškem letališču umrli trije moški, tudi ta preiskava še ni zaključena. Z vodjo Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov na Ministrstvu za infrastrukturo Tonijem Stojčevskim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Vodstvo Splošne bolnišnice Izola in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc so danes predstavili novinarjem svoj pogled na včerajšnji strelski napad bolnika na zdravnika. Kot je znano, sta pri tem poleg napadalca izgubila življenje tudi zdravnik in policist. Novinarsko konferenco je spremljala Lea Širok.
Bliža se tudi formalna ločitev Znanstveno raziskovalnega središča od Univerze na Primorskem. Ob tem pa še ni jasno, ali bodo zaposleni na ZRS v prihajajočem akademskem letu še lahko predavali na Univerzi. Dekani fakultet namreč v napoved izvajanja študijskih programov za leto 2016/2017 po navodilih rektorja Dragana Marušiča niso vključili 30 predavateljev, ki so za matično ustanovo izbrali novi javni zavod ZRS in ne Univerze. Rektor Marušič se pri tem sklicuje na elaborat delitvene bilance ob izstopu in na sprejete sklepe organov univerze, direktor ZRS Rado Pišot pa poudarja, da gre za nesprejemljiva in nezakonita ravnanja, ter dodaja, da na Univerzi predava okrog 40 odstotkov sodelavcev, ki prihajajo z drugih univerz ali ustanov.
Poletna turistična sezona je v polnem zagonu in po prvih podatkih o nočitvah vse kaže, da bo v slovenski Istri tudi letos vsaj tako dobra, kot je bila lanska. Direktor turističnega združenja Portorož, ki je funkcijo prevzel maja, poudarja, da se Evropejci zaradi spremenjenih varnostnih razmer po svetu vse bolj odločajo za bližnje turistične destinacije, vključno z Istro. Varnost je bistveni pogoj vsake destinacije; razliko v kakovosti ponudbe pa naredijo detajli, poudarja Novel. Več o tem, kako vidi razvoj turizma v Portorožu in Piranu, pa je povedal Lei Širok.
Jani Volk iz Bilj je letošnji diamantni maturant z novogoriške Gimnazije. Je tudi edini Primorec, ki je na tokratnem zrelostnem izpitu zbral najvišje možno število točk. Pred bodočim študentom dentalne medicine so dolge, predvsem pa zaslužene počitnice, za katere pa še ne ve, kako jih bo preživel. Morebiti na morju, na potovanju, je zaupal Zdenki Tomulić, ki ga je povabila k pogovoru.
Pred 25-timi leti je Slovenija je postala samostojna država. Med največje dosežke osamosvojitvene vojne sodi vsekakor majhno število žrtev. Četrt stoletna časovna distanca pa znova odpira stara vprašanja, med drugim zakaj uradno slovensko zgodovinopisje in večina virov še vedno ne priznava takoimenovanega Dneva prej. Večina virov kot začetek agresije navaja datum 27.junij, ko je tankovska enota pri Metliki prestopila slovensko mejo, a že dan prej so se začeli premiki oklepnih enot iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici, kar je sprožilo reakcijo in hitro postavitev blokad za sovražno armado. Zakaj Dan prej pojasnjuje predsednik policijsko veteranskega združenja Sever za Južno Primorsko in Notranjsko - Fabio Stefee , ki je bil v času osamosvojitvene vojne inšpektor za mejne zadeve in tujce na takratni koprski Upravi za notranje zadeve. Z njim se je pogovarjal Lado Bandelj.
V več članicah unije obžalujejo odločitev Britancev za izstop iz unije. V Veliko Britaniji smo poklicali Primorko - profesorico Sabino Mihelj, ki o sociologiji medijev in kulture predava že 12 let.
Dijaki četrtega letnika koprske Srednje tehniške šole so v sodelovanju z dvema podjetjema razvili aerodinamično hibridno vozilo. Poimenovali so ga "eRocket mark 0". Projekt so začeli razvijati lani ob začetku šolskega leta, namen pa je bil združiti elektropogon in reakcijski pogon tako, da je končni rezultat povsem funkcionalno vozilo. Projekt prototipnega vozila so danes predstavili na koprski občini. Tjaša Lotrič:
Sinoči smo gospodarstvenikom Primorske za 2015 podelili priznanja. Prejeli so jih predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matič, direktor gradbenega podjetja CPG Gorica Kristjan Mugerli in lastnik treh mesnih podjetij Marko Prunk. Priznanje za posebne dosežke je prejel Ivo Boscarol, v kategoriji startupov pa podjetje Ensol 360. Nagrada za življenjsko delo je šla v roke Vanje Lokarja, ki se je skoraj pol stoletja ukvarjal s prodajo kave, pred kratkim pa je omogočil odprtje Tržaškega knjižnega središča. Z nagrajenci, ki sta jim čestitala tudi predsednik vlade Miro Cerar in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik, Tjaša Škamperle pa je pripravila poudarke pogovore
Jolka Milič je pred nekaj dnevi obhajala okroglo obletnico rojstva. Neva Zajc se je z njo srečala malo pred osebnim in kulturnim praznikom.
27. januraja obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan pred 71 leti so sovjetski vojaki osvobodili preživele v koncentracijskem taborišču Auschwitz, ki je postalo simbol nacističnega genocida. Dogodki v spomin žrtvam se v teh dneh vrstijo tudi pri nas. V sežanskem Mladinskem centru Podlaga pa bodo odprli prostorsko instalacijo, ki jo je spominu posvetila dijaka četrtega letnika Šolskega centra Sežana, Ines Pahor. Za maturitetno nalogo si je izbrala težko temo, ki pa se je ni ustrašila. S holokavstom in njegovimi posledicamo se je soočila skozi oči mladega človeka, ki danes gleda, kako nas zopet omejujejo žičnate ograje. Med zadnjimi pripravami na odprtje razstave jo je obiskala Barbara Kampos.
Potem ko je tudi višje sodišče potrdilo sodbo proti nekdanjemu dekanu koprske Fakultete za management Egonu Žižmondu in direktorici Nadi Trunk Širca zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin, se je v javnosti razvnela razprava o veljavnosti 670 diplom, ki so jih študentje v letih 2005-2007 pridobili v času njunega vodenja. Nekateri pravniki menijo, da bi jih morali razveljaviti, drugi poudarjajo, da za to ni zakonske podlage. Vse diplome so veljavne tudi za Univerzo na Primorskem. Študentje pa ob vsem tem menijo, da sta Žižmond in Širca le vrh ledene gore in dodajajo, da je bilo v zadnjih letih pod preprogo pometenih preveč afer, v katere so bile vpletene Univerze. Podrobnosti pa v oddaji Aktualno.
Danes mineva letno dni od ene najhujših prometnih nesreč na naših cestah, ko je na avtocesti pri Postojni prišlo do množičnega naleta vozil. Povzročilo ga je nenadno poslabšanje vidljivosti. Med takratnimi številnimi poškodovanimi -bilo jih je več kot 100 - je spomin na 28.december še živ. Matej Durakovič iz Sv. Antona je bil v nesreči hudo poškodovan, okrevanje je končal pred dnevi. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Na današnji dan (23.12.) pred 25 leti smo se Slovenci na plebiscitu opredelili za samostojnost in svojo državo. Število tistih, ki so šli na volišča in izid glasovanja, je bil skorajda neverjeten. Pokazal je na veliko složnost in enotnost, ki jo je bilo tudi sicer čutiti v tistem času. Kakšno je bilo vzdušje, pričakovanja in kakšna je bila enotnost med politiki ter kakšni časi so napočili odtlej, se je Neva Zajc pogovarjala z akademikom Cirilom Zlobcem, članom tedanjega predsedstva.
Dobra petina volilnih upravičencev je na včerajšnjem referendumu zavrnila Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki tako ne bo uveljavljen. Pobudniki referenduma, na katerem je po odločitvi ustavnega sodišča, večina odločala o pravicah manjšine, so zadovoljni. Med volilno kampanjo, ki jo je poleg opozicijskih SDS in NSi podprla katoliška cerkev, so očitno dobili tudi dovolj zagona, da zdaj Aleš Primc napoveduje dejaven vstop v politiko. Morda je to tudi že napoved ustanovitve nove politične stranke, ki bi na desnici zagovarjala bolj skrajna stališča. Vendar pa tudi med zagovorniki izenačitve pravic ni malodušja zaradi izida referenduma. Prav nasprotno. Kot poudarjajo, so doživeli največjo javno podporo doslej, in napovedujejo, da bodo vztrajali do konca. Več o tem je Lei Širok povedal Mitja Blažič, programski koordinator Legebitre ter eden najvidnejših in dolgoletnih aktivistov za pravice istospolno usmerjenih.
Kampanjo pred referendumom 20. decembra bodo programi RTV Slovenija spremljali v skladu s pravili, ki začnejo veljati danes in ki si jih lahko organizatorji preberjo na spletni strani javnega zavoda. V rednih informativnih oddajah in drugih programih velja v času referendumske kampanje načelo prepovedi politične propagande. Mediji imajo tudi pri poročanju o človekovih pravicah pomembno vlogo: vselej morajo zagovarjati spoštovanje enakosti in enakopravnosti ljudi. Tjaša Škamperle se je o tem, kako pomembno je delo medijev, pogovarjala s profesorico medijskih študijev na Fakulteti za humanistične študije v Kopru Sandro Bašič Hrvatin.
Podjetje Vina Koper je že 17. leto zapored pripravilo dobrodelno licitaciijo barikov. 12 vzorcev letinika 2015 je dražilo 23 udeležnecev: večinoma gostincev, a tudi vodilnih večjih in manjših gospodarskih družb iz vse Slovenije. V minulih 16-ih letih so tako skupaj zbrali 260 tisoč evrov, vsa leta pa izkupuček namenjajo izključno Pediatričnemu oddelku Splošne bolnice Izola, ki je tako postal eden bolje opremljenih v Sloveniji. Danes so na dražbi zbrali 35 320 evrov, ki jih bodo oddelku lahko namenili za opremo porodne sobe. Naši sgovorniki v reportažnem zapisu Nataše Benčič so :Mitja Meršol, ki dražbo vsa leta vodi, Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek, ki je v vseh letih kupila največ vina in zdravnica pediatrinja Irena Cetin Lovšin, dolgoletna predstojnica Pediatričnega oddelka v Izoli.
Neva Zajc je poklicala Tomaža Burlina, primorskega režiserja, ki živi v Parizu.
10.novembra leta 1975 so bili v italijanskem mestecu Osimo pri Anconi podpisani tako imenovani Osimski sporazumi. Ti so dokončno začrtali mejo med Italijo in Slovenijo. Kako pomemben je ta sporazum priča dejstvo, da so bila nerešena mejna vprašanja med Italijo in tedanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov vse do podpisa pred 40imi leti. Za Zvezo NATO je območje ob meji predstavljajo potencialno žarišče medblokovskega konflikta med Vzhodom in Zahodom. Da je prišlo do tega mednarodnega sporazuma je bilo zato v interesu obeh držav. Z nekdanjim diplomatom in politikom Jožetom Šušmljem, ki je od blizu spremljal takratno dogajanje, se je pogovarjala Nataša Uršič.,
Neveljaven email naslov