Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Še nekaj dni nas loči od letošnjih lokalnih volitev. V večini od 212 občin je število kandidatov tako za občinske svete, kot za župane, sicer manjše od zadnjih in predzadnjih volitev, a to ne velja za Občino Piran. Tam se za županski stolček poteguje kar 13 kandidatov. Med njimi so tudi zdajšnji župan, podžupanja, nekdanji podžupan in dva občinska svetnika. Še dva kandidata se za to mesto potegujeta drugič, nekaj pa je takšnih, ki nimajo izkušenj v lokalni politiki. Tudi tokrat se tako obeta drugi županski krog. Za sedeže v 25-članskem občinskem svetu, od katerih trije pripadajo italijanski narodni skupnosti, se kandidati potegujejo na 16 listah. Kako bi 11 od 13 županskih kandidatov, ki so se odzvali našemu vabilu, reševalo nekatere pereče in dolgotrajne težave občine, pa boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.
Foto: Radio Koper/Lea Širok
427 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Še nekaj dni nas loči od letošnjih lokalnih volitev. V večini od 212 občin je število kandidatov tako za občinske svete, kot za župane, sicer manjše od zadnjih in predzadnjih volitev, a to ne velja za Občino Piran. Tam se za županski stolček poteguje kar 13 kandidatov. Med njimi so tudi zdajšnji župan, podžupanja, nekdanji podžupan in dva občinska svetnika. Še dva kandidata se za to mesto potegujeta drugič, nekaj pa je takšnih, ki nimajo izkušenj v lokalni politiki. Tudi tokrat se tako obeta drugi županski krog. Za sedeže v 25-članskem občinskem svetu, od katerih trije pripadajo italijanski narodni skupnosti, se kandidati potegujejo na 16 listah. Kako bi 11 od 13 županskih kandidatov, ki so se odzvali našemu vabilu, reševalo nekatere pereče in dolgotrajne težave občine, pa boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.
Foto: Radio Koper/Lea Širok
Ste danes pojedli banano ali namizno grozdje? Skoraj zagotovo je prišlo k nam prek koprskega pristanišča. To je letos sprejelo rekordno količino jedilnega krompirja, Luka je tudi glavna vstopna točka za grozdje iz Egipta za vso Evropo. Zanimivo, da le manjši del uvoženega sadja in zelenjave konča v Sloveniji. A vseeno ga morajo pregledati fitosanitarni inšpektorji. Tjaša Škamperle se je o nadzoru pogovarjala z vodjo fito službe, ki deluje v okviru Urada za varno hrano, Heleno Hrvatin.
Ekološki otoki z zabojniki, ki so običajno večino dneva kar odprti, zagotovo niso več ustrezna rešitev zbiranja odpadkov. To postane najbolj očitno poleti, ko je razkrajanje hitrejše in povzroča neprijetne vonjave. V Piranu se je, kljub nekaterim težavam, kot dobra rešitev izkazal sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat. Jeseni bodo ta sistem poskusno uvedli v Kopru. V vseh treh komunalnih podjetjih pa dolgoročno razmišljajo tudi o postavitvi podzemnih zbiralnic vsaj na najbolj izpostavljenih mestih. Takšen način zbiranja odpadkov je namreč dobra, a draga in prostorsko zahtevna rešitev. Podrobneje pa v oddaji Aktualno, ki jo je pripravila Lea Širok.
Številčne družine so danes prava redkost. Redko si take družine lahko tudi privoščijo poletni oddih. Zato sta Območni združenji Rdečega Križa Piran in Novo mesto združili moči in osemčlanski družini Kolenc iz Novega mesta letos omogočili brezplačne počitnice v Piranu. Tam je mamo Tadejo in očeta Mirana ter njunih šest otrok: Ano, Mateja, Manco, Nadjo, Lucijo in Janjo, ki so stari od 5 do 15 let, obiskala Mateja Brežan. Med drugim so ji povedali, zakaj doma nimajo televizije, zakaj je kdaj kosilo preveč ali premalo slano in kaj jih posebej veže na Piran, kamor bi se radi enkrat v bodoče celo preselili. Obiskala jih je Mateja Brežan.
Prireditev Plavalnega kluba Koper "Uživajmo ob morju" s podporo Športne zveze in številnimi klubi letos že desetič na dve koprski kopališči vabi obiskovalce vseh starosti, da se preiskusijo v različnih vodnih športih. Glavni namen je spodbujanje preživljanja dejavnega poletja ter poudariti pomen redne telesne vadbe in rekreacije. Začeli so včeraj na plaži v Kopru, danes pa bo pestro na kopališču oziroma v bazenu v Žusterni. Na plaži v Kopru je bila tudi Mateja Brežan. Supala in potapljala se ni, je pa v mikrofon ujela zanimive sogovornike.
Ne da se živeti samo od koruze, krompirja ali soje, čeprav je res, da ima rastlinska hrana številne prednosti. Sprememba prehranjevalnih navad z opustitvijo mesne hrane je filozofija, pa tudi podjetniška ideja, ki ju zagovarjata mlada podjetnika iz Goriške, Matic Batagelj in Anja Korenč. Več v prispevku Zdenke Tomulić
V Koper je letos priplulo že 29 potniških ladij, v celi sezoni jih pričakujejo 60. Turistično informacijski center Koper je v prvih šestih mesecih obiskalo nekaj več kot 12 tisoč turistov. Najpogosteje jih zanima ogled starih mestnih jeder, obiske zaledja želijo združili z lokalno kulinariko, vse več pa se jih želi dopust ali zgolj oddih preživeti dejavno. Najraje kolesarijo in obiskujejo različne prireditve. Turistični ponudniki opažajo, da se spreminjajo navade in pričakovanja turistov. Mateja Brežan se je sprehodila po Kopru in pred mikrofon povabila tako organizatorje, ponudnike in obiskovalce.
Piran, Portorož, Izola in Koper v teh dneh gostijo že 15. mednarodni folklorni festival MIFF. Tokrat na njem, ob organizatorjih iz Folklornega društva Val Piran, sodelujejo plesalci iz Španije, Latvije, Slovaške, Avstrije, Italije in dveh slovenskih folklornih skupin z Gorenjske. Tudi letos so njihovi nastopi pisani, barviti, poskočni, nekateri baletno usklajeni. Plesalci so se med seboj že spoznali, tudi kak plesni korak so že osvojili drug od drugega. Nekaj utrinkov je zbrala Barbara Kampos.
Vrstijo se odzivi na včerajšnjo razglasitev arbitražne odločitve o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da ne želi zavzeti stališča do arbitražne sodbe, dokler je ne prebere. V največji opozicijski stranki SDS z odločitvijo niso zadovoljni. Pravkar poteka srečanje premiera Mira Cerarja z župani občin in načelniki upravnih enot z obmejnih območijj. Predsednik republike Borut Pahor pa je že prispel v Dubrovnik, kjer se bo srečal tudi s svojo hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović. Mi smo medtem za še nekaj pojasnil glede arbitražne odločitve, zlasti v njenem morskem delu, prosili strokovnjaka za mednarodno pomorsko pravo, dr. Marka Pavliho. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
V zadnjem času smo večkrat poročali o padalskih nesrečah. Pri skoku iz letala je Madžarskem življenje izgubil eden najbolj izkušenih slovenskih padalcev Jože Veldin, le teden dni kasneje se je na bovškem letališču smrtno ponesrečila 34-letna hrvaška padalka. Na Tolminskem je nato pri poletu umrl še 58-letni nemški jadralni padalec, ki je imel očitno težave s srcem. Gre za dve različni vrsti padalstva - t. i. skydiving oz. skok s padalom iz letala in jadralno padalstvo. Pri nesrečah jadralnih padalcev so morali gorski reševalci letos morali posredovati več kot 30-krat, od tega 17-krat na Tolminskem. Kljub temu je glede na število skokov oz. vzletov tako domačih kot tudi številnih tujih padalcev nesreč razmeroma malo. Več o tem športu, ki v Posočju pomeni tudi velik del turističnega prihodka, pa Mariša Bizjak.
V nedeljo bodo volivke in volivci v občini Piran odločali o prostorskem načrtu za Fieso. V studiu smo gostili predstavnika pobudnikov referenduma Davorina Petarosa in vodjo občinskega urada za okolje in prostor Manco Plazar.
V Desklah so sinoči predstavili poročila o izvedenih meritvah kakovosti zraka, zemljin v okolici vrtcev ter vsebnosti kovin v živilih in živalih na območju občine Kanal ob Soči. Meritve je ARSU, Kmetijskemu inštitutu ter Veterinarski fakulteti naročila občina, ker je v dolini omajano zaupanje v meritve, ki jih redno opravlja Salonit Anhovo. Dvorana kulturnega doma je bila pričakovano polna, razprava strpna,meritve pa kažejo, da je stanje v dovoljenih okvirih, z izjemo vsebnosti živega srebra v zemljini v okolici vrtcev v Kanalu in Desklah. Za Civilno iniciativo Eko Anhovo dvomi ostajajo. Ugotovitve in odzive nanje je zbrala Ingrid Kašca Bucik.
V Desklah so sinoči predstavili poročila o izvedenih meritvah kakovosti zraka, zemljin v okolici vrtcev ter vsebnosti kovin v živilih in živalih na območju občine Kanal ob Soči. Meritve je ARSU, Kmetijskemu inštitutu ter Veterinarski fakulteti naročila občina, ker je v dolini omajano zaupanje v meritve, ki jih redno opravlja Salonit Anhovo. Dvorana kulturnega doma je bila pričakovano polna, razprava strpna,meritve pa kažejo, da je stanje v dovoljenih okvirih, z izjemo vsebnosti živega srebra v zemljini v okolici vrtcev v Kanalu in Desklah. Za Civilno iniciativo Eko Anhovo dvomi ostajajo. Ugotovitve in odzive nanje je zbrala Ingrid Kašca Bucik.
V letu 100- letnice lionizma je izolski klub skupaj s koprskim Društvom prijateljev mladine in šolami, ki sodelujejo otroškem parlamentu, v Škocjanskem zatoku, pripravil srečanje s priznano klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj. Letošnja tema otroškega parlamenta je Otroci in načrtovanje prihodnosti, tudi v luči pomena pitne vode. Vesna Potočar Godnič.
Preiskava, zakaj je v nedeljski noči pred Debelim rtičem nasedla ladja, ki je prevažala 200 ton goriva, še poteka. Poveljnik je dejal, da mu je odpovedalo avtomatsko krmilo. Plovilo je zdaj v koprskem pristanišču, saj so po pregledu ugotovili še kup drugih napak. Vsi, ki so sodelovali pri intervenciji, se strinjajo, da je šlo za veliko srečo v nesreči, da skalnato in muljasto dno ni poškodovalo ladje, saj bi lahko iz nje iztekel mazut. Podrobnosti v prispevku Tjaše Škamperle
Sinoči smo na jubilejni - 20ti prireditvi nagradili gospodarstvenike Primorske. Po podelitvi v novogoriškem Hit-u smo se z gosti pogovarjali tudi o turizmu, panogi, ki v BDP letno prinese 13 odstotkov in ki je lani zabeležila rekorde. 11 milijonov nočitev je lani zabeležil statistični urad - to je 9 odstotokov več prihodov turistov in 8 odstotkov več prenočitev kot leto prej. A številke ne povedo vsega. Nekaj misli je strnila Tjaša Škamperle, ki je pogovor vodila.
Krajani Škofij še čakajo na podrobne informacije o intergracijski hiši, v katero bodo v prihodnjih tednih prišli begunci z mednarodno zaščito, da bi se lahko v mirnem okolju privadili na življenje v slovenski družbi. Za soboto je napovedan shod vaščanov, za ponedeljek pa srečanje med vodstvom koprske občine in predstavniki ministrstva za notranje zadeve. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili državnega sekretarja Boštjana Šefica, z njim se bo pogovarjala Tjaša Škamperle.
Letošnji Dan pomorstva še posebej zaznamuje 70a obletnica ustanovitve pomorske šole. To je bil prelomen trenutek za slovensko državo, je prepričan ravnatelj piranske Gimnazije, elektro in pomorske šole Borut Butinar. To je bila namreč zasnova, ki je sprožila razvoj pristaniške, ladjedelniške in ribiške dejavnosti na slovenski obali. Danes pa država vse premalo vlaga v pomorstvo in se do njega vede neodgovorno. Zato si ravnatelj ob jubileju pomorskega izobraževanja želi, da bi na odgovornih mestih v državni upravi po dolgem času spet dobili sogovornika z izkušnjami v pomorskem gospodarstvu, da bi posodobili zdaj tako rekoč prazen ladijski vpisnik in bi pod slovensko zastavo lahko plule tudi ladje tujih ladjarjev, in ne nazadnje, da bi pristojni vendarle razumeli, da pomorska šola nujno potrebuje nov navtični in strojni simulator. Z ravnateljem Bojanom Butinarjem se je pogovarjala novinarka Lea Širok.
Današnji Dan pomorstva še posebej zaznamuje 70a obletnica ustanovitve pomorske šole. To je bil prelomen trenutek za slovensko državo, je prepričan ravnatelj piranske Gimnazije, elektro in pomorske šole Bojan Butinar. To je bila namreč zasnova, ki je sprožila razvoj pristaniške, ladjedelniške in ribiške dejavnosti na slovenski obali. Danes pa država vse premalo vlaga v pomorstvo in se do njega vede neodgovorno. Zato si v ravnatelj ob jubileju pomorskega izobraževanja želi, da bi na odgovornih mestih v državni upravi po dolgem času spet dobili sogovornika z izkušnjami v pomorskem gospodarstvu, da bi posodobili zdaj tako rekoč prazen ladijski vpisnik in bi pod slovensko zastavo lahko plule tudi ladje tujih ladjarjev, in ne nazadnje, da bi pristojni vendarle razumeli, da pomorska šola nujno potrebuje nov navtični in nov strojni simulator. Z ravnateljem Bojanom Butinarjem se bo pogovarjala novinarka Lea Širok.
To zimo smo večkrat poročali o poledenelih cestah. Marsikje so bili pešci neprijetno presenečeni, ker pločniki in javne površine niso bile pravočasno očiščene. V Sežani so se zgražali zaradi posipanja cest s soljo, ki je vsebovala koščke pršuta. Zadevo je po prijavi pod drobnogled vzela okoljska inšpekcija in podjetju Kras prepovedala oddajo odpadne soli komunalnemu podjetju. V več slovenskih komunalnih podjetjih pa so v minulih mesecih opazili, da ima sol, ki so jo kupili, neprijeten vonj in nenavadno barvo. Skupni imenovalec je, da so jo prek javnih naročil nabavila pri koprskem podjetju Portval. Tjaša Škamperle in Mariša Bizjak sta preverili, kakšna sol se je znašla na več slovenskih cestah.
Ana Roš iz Hiše Franko si je prislužila laskavi naziv najboljša kuharska mojstrica letošnjega leta, ki ga podeljuje akademija 50 najboljših restavracij na svetu, in tako nasledila Dominique Crenn iz San Francisca. Kaj bo ena najprestižnejših nagrad kulinaričnega sveta, ki jo bo Roševa prevzela aprila v Melbournu, prinesla restavraciji na Kobariškem, se je z Ano Roš pogovarjala Mariša Bizjak. Čeprav se na telefon danes večinoma ne javlja, jo je ujela v Alta Badii, kjer na kulinarični konferenci promovirajo trajnostno in etično kuhinjo.
Neveljaven email naslov