Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.
V rubriki PRVI NA DRUGEM TIRU vsak teden ob sredah odgovarjamo na vprašanja, ki se porajajo ob začetku gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Prvi tir je sama zgradila Luka Koper, za gradnjo drugega je do sedaj namenila 10 milijonov evrov. V naslednjih minutah se bo s predsednikom uprave Dimitrijem Zadelom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Danes mineva 80 let od napada italijanskih okupatorjev in domačih kolaborantov na trojico tigrovcev na Mali Gori . Društvo Tigr primorske na Mali Gori vsako leto pripravi slovesnost v spomin na ta dogodek. Ob letošnji državni prodslavi Dneva upora proti okupatorju na Mali gori so se vnele hude razprave, saj tako predstavniki društva Tigr kot tudi Zveze združenj borcev NOB na proslavo niso bili povabljeni. V naslednjih minutah bomo skušali razjasniti zaplete glede zgodovinskih dejstev. Ingrid Kašca Bucik je za pojasnila zaprosila predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja in zgodovinarja Boža Repeta.
Ko govorimo o sredstvih Evropske kohezijske politike za zaščito okolja in zeleno rast okolja vseh EU regij, na prvi pogled težko razumemo, kako si s tem, v Evropi pridobljenim denarjem lahko pomagamo v Sloveniji in drugih državah. Projekt, ki ga predstavljamo danes je zelo živ in dotika se vseh nas, saj je posvečen naravi in oblikovanju prioritet na področju Okolju prijaznejše, brezogljične Evrope v letih 2021-2027. Ta projekt je zelo močno povezan z mediji, ki ustvarjamo televizijske in radijske oddaje in tako kažemo primere dobre prakse pri črpanju evropskih sredstev. Naša sogovornica je zdaj Kaja Cunk iz koprskega kulturno izobraževalnega društva Pina, ki je nosilec projekta. Z njo s epogovarja Nataša Benčič.
Ob začetku gradnje drugega tira med Divačo in Koprom smo na našem radiu začeli z novo rubriko Prvi na drugem tiru. Vsak teden vam bomo ob sredah in nedeljah predstavili en pogled na ta infrastrukturni projekt, ki bo tako ali drugače zaznamoval življenje prebivalcev ob progi, kjer bo do leta 2025 gradbišče. Kaj skrbi krajane od Divače do Dekanov, ali se drugi tir gradi za Luko Koper, kakšen je monitoring rastlin in živali ob gradbišču, kdo izvaja nadzor ? Tjaša Škamperle se je za prvo oddajo srečala z Markom Žitnikom, izvršnim direktorjem gradbenega sektorja pri naročniku del- podjetju 2TDK.
Dan Zemlje je namenjen ozaveščanju o edinstvenosti našega planeta in ogrožanju življenja na njem zaradi našega neustavljivega izčrpavanja virov. Po Podatkih Inštituta za zdravje in okolje bomo v naši državi že 30. aprila dosegli svoj dan ekološkega dolga. To je dan, ko prebivalci porabimo naše letne vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Obnovimo Zemljo je tudi letošnje geslo, ki združuje akcije ozaveščanja po svetu. Ključno vlogo pri ohranjanju in obnovi Zemlje pa seveda igrajo zakonodajne varovalke, ki preprečujejo škodljive posege v prostor. Prav slednji so med drugim razlog za zaskrbljenost naravovarstvenikov v Sloveniji. Pri nas bodo namreč vlagatelji, na osnovi sprememb, ki jih pripravlja ministrstvo za okolje in prostor, že julija lahko enostavneje prišli do okoljevarstvenih soglasij. Kaj o tem menijo nekateri vidnejši primorski naravovarstveniki, se je pozanimala Lea Širok. Foto: Toni Dugorepec
Pogosto slišimo, da so ljudje postali utrujeni od epidemije, naveličani od stalno spreminjajočih se ukrepov. Raziskava Nova normalnost, ki jo že več kot eno leto izvaja družba Valicon, preverja osebno doživljanje epidemične situacije in spremembe naših navad. O nekaterih ugotovitvah spletne ankete se je z direktorjem Valicona Andražem Zorkom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Epidemično leto je bilo le delno ugodno za hotelirje, ki so poleti dobro delali zaradi turističnih bonov. Od oktobra lani so zaprti. Še težje je tistim, ki so se lotili investicij s posojili, saj niti ne vedo, kako bodo obveznosti do bank poravnali. Temeljita prenova edinega mestnega hotela v Kopru, pri kateri so sledili dediščini Eda Mihevca, je skoraj zaključena. Izbor novega imena Grand Koper je bil eden večjih izivov, pravi lastnik Aleš Piščanc. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Prvi pregled podatkov o razdeljevanju cepiv proti covidu-19 cepilnim centrom v zdravstvenih domovih kaže na ogromne razlike med tem, koliko cepiv je prejel posamezni cepilni center glede na tamkajšnje prebivalstvo. V zadnjih tednih so namreč iz nekaterih domov poročali, da so se ponekod uspeli cepiti tudi zdravi in mlajši občani, drugje pa niti ne starejši od 60 let, kar bi lahko kazalo na to, da so določeni centri pridobili večji delež odmerkov oziroma so bila cepiva po državi razdeljena neenakomerno. Preverili smo, kako cepljenje poteka na Primorskem. Tjaša Škamperle je s sodelavci priklicala cepilna mesta od Pirana do Bovca, od morja do Snežnika.
Gradnja drugega tira se lahko začne. Družba 2TDK je s Kolektorjem CPG podpisala pogodbo za gradnjo - za zdaj za en del - od Kopra do Črnega kala. Delavci bodo na gradbišču predvidoma maja, gradnja ključnih objektov pa naj bi se začela jeseni. Tjaša Škamperle se je v Lipici pogovarjala s prvim možem Kolektorja CPG Kristjanom Mugerlijem.
Domačini, ki živijo ob Trnovskem gozdu, opozarjajo na agresivno sečnjo, ki se zadnja leta izvaja na tem območju. Da bi ljudi ozavestili o problematiki, so se povezali v skupino Ljubitelji narave in zdravega življenja iz Trnovsko-Banjške planote in odprli spletno peticijo, podpise pa zbirajo tudi na druge načine. Na Zavodu za gozdove in družbi Slovenski državni gozdovi pojasnjujejo, da gre za zaostanke redne sečnje, ki je zaradi sanacijskih del v drugih gozdovih po Sloveniji, nekaj let niso izvajali. Več Karin Zorn Čebokli.
17. marec štejemo za rojstni dan Univerze na Primorskem, saj je bila najmlajša slovenska javna univerza vpisana v sodni register ravno na ta dan leta 2003. V okviru tradicionalnega Tedna UP poteka niz virtualnih dogodkov, katerih rdeča nit je odgovornost, ki jo UP ima do številnih deležnikov. Letos sovpada z dnevom Fakultete za vede o zdravju, ki bo v ta namen organizirala interaktivno delavnica promocije aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu. In prav o slednji bo govor v naslednjih minutah.Fakulteta za vede o zdravju je v zadnjih treh letih prenovila svojo programsko podobo. S projekti se ozira tudi v tujino, medtem pa postopoma rešuje težave s prostorom. Znanstveno odličnost bodo razvijali tudi na osnovi večjega števila odobrenih projektov, krepitev področja raziskovanja pa je v načrtu tudi za prihodnje. Neurejeno ostaja področje izvajanja prakse študentov v kliničnih okoljih. Z dekanom dr. Nejcem Šarabonom se je pogovarjala Mateja Brežan.
Zdravstveni dom Koper je vstopna točka, ki od 6. januarja letos opravlja tudi množična testiranja. Informacija, da bodo ljudi, ki dnevno prehajajo mejo z Italijo od danes testirali tudi na Škofijah, je dobrodošla, saj to zanje pomeni nekolikšno olajšanje. V teh dneh se pripravljajo tudi na cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. S pomočnico direktorja za zdravstveno nego Zdravstvenega doma Koper se je - tudi o ozadju testiranj in cepljenj - pogovarjala Mateja Brežan.
Študenti, ki zaradi zdravstvenih ukrepov doslej niso mogli opraviti vseh obveznih kontaktnih ur, zdaj ne morejo na izpite. Na Univerzi na Primorskem bodo zanje razpisali izredne pisne izpite v drugem semestru. Če bo potrebno, se bodo izpitni roki in predmeti tega študijskega leta lahko izvajali tudi poleti, pojasnjujejo na Univerzi. Več o tem »kriznem študiju na daljavo" in študijskem letu, pa tudi o strateških usmeritvah primorske univerze leta 2027, pa nam je rektorica Klavdija Kutnar povedala v naši oddaji.
Ob 30 obletnici razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti, smo na dan samostojnosti in enotnosti na Radiu Koper gostili sogovornike treh različnih generacij, s katerimi smo se ozrli na prehojeno pot v času samostojne države. Dr. Milico Kacin Wohinz, zgodovinarko, ki je oktobra dopolnila devetdeset let, Mirana Košuto,60 letnega profesorja književnost na tržaški univerzi, in novogoričana Dejana Jankovića, ki je danes v tridesetih letih.
Obalne galerije Piran od začetka meseca kot vršilka dolžnosti direktorice vodi Mara Ambrožič Verderber, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja s področja politik kulture in sodobne umetnosti. Kljub bogatim izkušnjam, ki jih je nabirala v Evropi, Združenih državah, Afriki in Kanadi, kjer je sodelovala s svetovno uveljavljenimi strokovnjaki, muzeji, raziskovalnimi inštituti, mednarodnimi bienali, ob kandidaturi ni dobila podpore ne v Svetu zavoda Obalnih galerij ne v piranskem občinskem svetu. Zato se je župan Đenio Zadković odločil, da jo imenuje za vršilko dolžnosti. Nova vodja Obalnih galerij ob vsem izpostavlja, da bo čas do novega razpisa izkoristila za to, da skupaj s sodelavci vzpostavi trdno osnovo za uresničitev ciljev, ki si jih je zastavila. Z Maro Ambrožič Verderber, ki se je po 15-ih letih življenja v Londonu in Parizu trenutno ustalila v domačem Gažonu, se je pogovarjala Lea Širok.
Slovenska industrija srečanj bije plat zvona. Kar 350 podjetij že od sredine marca ne sme opravljati svoje dejavnosti v obsegu, ki je ekonomsko še sprejemljiv. Lani je industrija srečanja ustvarila za več kot 270 milionov evrov neposrednih prihodkov, skoraj 900 milionov pa je bilo multiplikativnih prihodkov. Zaradi Covid razmer je neposredno ogroženih skoraj 15 tisoč delovnih mest. Brez pomoči podjetja s tega področja ne bodo mogla preživeti. Tudi na Primorskem, še posebno v Slovenski Istri. Več pa Ingrid Kašca Bucik in Tjaša Škamperle.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa znatno prispevajo k stiskam, v katerih se znajdejo mladi. Kako naj si izoblikujejo socialne mreže pri zdajšnjih prepovedih? Kako naj gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge? Vse to so vprašanja s katerimi se bo družba zagotovo veliko ukvarjala v prihodnosti. Nekatere odgovore mladih sta poiskali Nataša Benčič in Nataša Uršič. Med drugim tudi, kako in koliko upoštevajo varnostne ukrepe ter ali kršijo prepoved gibanja med občinami in policijsko uro.
Omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa znatno prispevajo k stiskam, v katerih se znajdejo mladi. Kako naj si izoblikujejo socialne mreže pri zdajšnjih prepovedih? Kako naj gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge? Vse to so vprašanja s katerimi se bo družba zagotovo veliko ukvarjala v prihodnosti. Nekatere odgovore mladih sta poiskali Nataša Benčič in Nataša Uršič. Med drugim tudi, kako in koliko upoštevajo varnostne ukrepe ter ali kršijo prepoved gibanja med občinami in policijsko uro.
Z današnjim dnem je v veljavi nov vladni odlok o omejitvah prodaje blaga in storitev. Za najmanj en teden so zaprti hoteli, frizerski in kozmetični saloni, bazeni, avtopralnice in podobno. Ob tem veljajo številne izjeme, med drugim za živilske trgovine, lekarne, cvetličarne in trgovine z gradbenim materialom. Brez omejitev je dovoljena dostava hrane na dom. Med 6-to in 21-to uro je ob zagotavljanju minimalnega stika, dovoljen tudi osebni prevzem blaga ali hrane. Preverili smo, kaj o novih ukrepih pravijo v Kopru in Sežani.
Neveljaven email naslov