Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolegij direktorjev slovenskih gledališč je v javnem pismu zapisal, da so javni zavodi lani zaman pričakovali uskladitev financiranja z visoko stopnjo inflacije, zato krčijo programe. Člani kolegija so v navedli, da so vodstvo ministrstva nekajkrat seznanili s težavami, a da so bili njihovi argumenti preslišani. Ministrstvo za kulturo je očitke zavrnilo in navedlo, da bodo slovenska gledališča, ki jih sofinancira ministrstvo, letos prejela skupaj 6 milijonov evrov več, kot so jih leta 2022. Skupaj bodo slovenska gledališča letos prejela skoraj 60 milijonov evrov. Plače v gledališčih, ki so jih ustanovile občine, morajo te tudi financirati. Gledališče Koper je tudi lani poslovalo z izgubo. Program za letos je temu prilagojen, lastnih produkcij bo manj. Tjaša Škamperle.
387 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Kolegij direktorjev slovenskih gledališč je v javnem pismu zapisal, da so javni zavodi lani zaman pričakovali uskladitev financiranja z visoko stopnjo inflacije, zato krčijo programe. Člani kolegija so v navedli, da so vodstvo ministrstva nekajkrat seznanili s težavami, a da so bili njihovi argumenti preslišani. Ministrstvo za kulturo je očitke zavrnilo in navedlo, da bodo slovenska gledališča, ki jih sofinancira ministrstvo, letos prejela skupaj 6 milijonov evrov več, kot so jih leta 2022. Skupaj bodo slovenska gledališča letos prejela skoraj 60 milijonov evrov. Plače v gledališčih, ki so jih ustanovile občine, morajo te tudi financirati. Gledališče Koper je tudi lani poslovalo z izgubo. Program za letos je temu prilagojen, lastnih produkcij bo manj. Tjaša Škamperle.
27. januraja obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan pred 71 leti so sovjetski vojaki osvobodili preživele v koncentracijskem taborišču Auschwitz, ki je postalo simbol nacističnega genocida. Dogodki v spomin žrtvam se v teh dneh vrstijo tudi pri nas. V sežanskem Mladinskem centru Podlaga pa bodo odprli prostorsko instalacijo, ki jo je spominu posvetila dijaka četrtega letnika Šolskega centra Sežana, Ines Pahor. Za maturitetno nalogo si je izbrala težko temo, ki pa se je ni ustrašila. S holokavstom in njegovimi posledicamo se je soočila skozi oči mladega človeka, ki danes gleda, kako nas zopet omejujejo žičnate ograje. Med zadnjimi pripravami na odprtje razstave jo je obiskala Barbara Kampos.
Potem ko je tudi višje sodišče potrdilo sodbo proti nekdanjemu dekanu koprske Fakultete za management Egonu Žižmondu in direktorici Nadi Trunk Širca zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin, se je v javnosti razvnela razprava o veljavnosti 670 diplom, ki so jih študentje v letih 2005-2007 pridobili v času njunega vodenja. Nekateri pravniki menijo, da bi jih morali razveljaviti, drugi poudarjajo, da za to ni zakonske podlage. Vse diplome so veljavne tudi za Univerzo na Primorskem. Študentje pa ob vsem tem menijo, da sta Žižmond in Širca le vrh ledene gore in dodajajo, da je bilo v zadnjih letih pod preprogo pometenih preveč afer, v katere so bile vpletene Univerze. Podrobnosti pa v oddaji Aktualno.
Danes mineva letno dni od ene najhujših prometnih nesreč na naših cestah, ko je na avtocesti pri Postojni prišlo do množičnega naleta vozil. Povzročilo ga je nenadno poslabšanje vidljivosti. Med takratnimi številnimi poškodovanimi -bilo jih je več kot 100 - je spomin na 28.december še živ. Matej Durakovič iz Sv. Antona je bil v nesreči hudo poškodovan, okrevanje je končal pred dnevi. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Na današnji dan (23.12.) pred 25 leti smo se Slovenci na plebiscitu opredelili za samostojnost in svojo državo. Število tistih, ki so šli na volišča in izid glasovanja, je bil skorajda neverjeten. Pokazal je na veliko složnost in enotnost, ki jo je bilo tudi sicer čutiti v tistem času. Kakšno je bilo vzdušje, pričakovanja in kakšna je bila enotnost med politiki ter kakšni časi so napočili odtlej, se je Neva Zajc pogovarjala z akademikom Cirilom Zlobcem, članom tedanjega predsedstva.
Dobra petina volilnih upravičencev je na včerajšnjem referendumu zavrnila Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki tako ne bo uveljavljen. Pobudniki referenduma, na katerem je po odločitvi ustavnega sodišča, večina odločala o pravicah manjšine, so zadovoljni. Med volilno kampanjo, ki jo je poleg opozicijskih SDS in NSi podprla katoliška cerkev, so očitno dobili tudi dovolj zagona, da zdaj Aleš Primc napoveduje dejaven vstop v politiko. Morda je to tudi že napoved ustanovitve nove politične stranke, ki bi na desnici zagovarjala bolj skrajna stališča. Vendar pa tudi med zagovorniki izenačitve pravic ni malodušja zaradi izida referenduma. Prav nasprotno. Kot poudarjajo, so doživeli največjo javno podporo doslej, in napovedujejo, da bodo vztrajali do konca. Več o tem je Lei Širok povedal Mitja Blažič, programski koordinator Legebitre ter eden najvidnejših in dolgoletnih aktivistov za pravice istospolno usmerjenih.
Kampanjo pred referendumom 20. decembra bodo programi RTV Slovenija spremljali v skladu s pravili, ki začnejo veljati danes in ki si jih lahko organizatorji preberjo na spletni strani javnega zavoda. V rednih informativnih oddajah in drugih programih velja v času referendumske kampanje načelo prepovedi politične propagande. Mediji imajo tudi pri poročanju o človekovih pravicah pomembno vlogo: vselej morajo zagovarjati spoštovanje enakosti in enakopravnosti ljudi. Tjaša Škamperle se je o tem, kako pomembno je delo medijev, pogovarjala s profesorico medijskih študijev na Fakulteti za humanistične študije v Kopru Sandro Bašič Hrvatin.
Podjetje Vina Koper je že 17. leto zapored pripravilo dobrodelno licitaciijo barikov. 12 vzorcev letinika 2015 je dražilo 23 udeležnecev: večinoma gostincev, a tudi vodilnih večjih in manjših gospodarskih družb iz vse Slovenije. V minulih 16-ih letih so tako skupaj zbrali 260 tisoč evrov, vsa leta pa izkupuček namenjajo izključno Pediatričnemu oddelku Splošne bolnice Izola, ki je tako postal eden bolje opremljenih v Sloveniji. Danes so na dražbi zbrali 35 320 evrov, ki jih bodo oddelku lahko namenili za opremo porodne sobe. Naši sgovorniki v reportažnem zapisu Nataše Benčič so :Mitja Meršol, ki dražbo vsa leta vodi, Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek, ki je v vseh letih kupila največ vina in zdravnica pediatrinja Irena Cetin Lovšin, dolgoletna predstojnica Pediatričnega oddelka v Izoli.
Neva Zajc je poklicala Tomaža Burlina, primorskega režiserja, ki živi v Parizu.
10.novembra leta 1975 so bili v italijanskem mestecu Osimo pri Anconi podpisani tako imenovani Osimski sporazumi. Ti so dokončno začrtali mejo med Italijo in Slovenijo. Kako pomemben je ta sporazum priča dejstvo, da so bila nerešena mejna vprašanja med Italijo in tedanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov vse do podpisa pred 40imi leti. Za Zvezo NATO je območje ob meji predstavljajo potencialno žarišče medblokovskega konflikta med Vzhodom in Zahodom. Da je prišlo do tega mednarodnega sporazuma je bilo zato v interesu obeh držav. Z nekdanjim diplomatom in politikom Jožetom Šušmljem, ki je od blizu spremljal takratno dogajanje, se je pogovarjala Nataša Uršič.,
V Gorici je bil konec tedna že tretji shod neofašistov v zadnjega pol leta. Skrajnodesničarski skupini Fiamma nazionale policija tokrat sicer ni dovolila pohoda po mestu in so protibegunsko nastrojeno srečanje morali organizirati v hotelu. V mestu ob meji ima regionalni sedež tudi ena večjih neofašističnih organizacij Casa Pound, ki je maja priredila srhljivo discipliniran pohod moči po Gorici. Skrajno desničarska gibanja se krepijo povsod po Evropi, in Slovenija pri tem ni izjema. Kakor v pogovoru z Leo Širok poudarja zgodovinar Egon Pelikan z Univerze na Primorskem, gre pri oblikovanju negativnih stereotipov o drugih v bistvu za »socializacijo pregrešnega kozla«. Ob tem pa opozarja, da imajo skrajno desne politike vse več podpore med volivci, in bi zato država in družba - dokler je še čas - morali začeti vlagati v ozaveščanje javnosti in promocijo demokratičnih načel.
Rigonce, Dobova, Brežice, Šentilj - imena krajev, ki so v zadnjem mesecu v središču pozornosti medijev, prostovoljcev, politikov in javnosti. Imena, ki se bodo vpisala v naš kolektivni spomin. Mejni prehod Rigonce je točka, kjer v Slovenijo s Hrvaške pride največ beguncev, na mejnem prehodu Šentilj pa prečkajo slovensko-avstrijsko mejo in so tako že bližje cilju, ki je skupen večini: priti v Nemčijo, na Nizozemsko, v skandinavske države. Tam zaprositi za azil, si ustvariti boljše življenje, ki ga ne pogojujeta vojna, nasilje, ničvrednost človeškega življenja. Pot do 'obljubljenih dežel' pa je dolga. Najprej polna nevarnosti ob prečkanju sredozemskega morja, po ozemlju Evrope pa vse bolj zaprta z žičnatimi ograjami, administrativnimi postopki, s čakanjem na mrazu in dežju. Kako se v Sloveniji na teh najbolj obremenjenih točkah soočamo s prihodom beguncev, se je prepričala novinarka Lea Širok.
Slovenski odbojkarji so na evropskem prvenstvu presegli vsa pričakovanja. Četrtfinalna zmaga proti Poljski pomeni največji dosežek slovenske odbojke doslej, v sobotnem polfinalu se bodo naši pomerili z Italijo. Izjemna predstava celotne ekipe je poskrbela za športno evforijo pri nas. Izpostaviti veja Mitjo Gasparinija, ki je dosegel 17 točkam. Za radio Koper je Izolana ujel Primož Čepar.
Množice beguncev imajo zaprto pot preko Madžarske na sever Evrope. Prve večje skupine beguncev so iz Srbije že vstopile na Hrvaško. V sosednji državi napovedujejo, da jim bodo pustili prosto pot. Verjetnost, da se bo večje število oseb zdaj usmerilo tudi proti Sloveniji, je velika. Predsednik vlade Miro Cerar poudarja, da smo na njihov sprejem pripravljeni. Ob ustrezni namestitvi pa bo pomembno predvsem, kako se bomo kot družba odzvali na njihov prihod. V občini Ankaran, denimo, poudarjajo, da je beguncem potrebno ponuditi človeka vredno bivanje. Po drugi strani pa se predvsem po družbenih omrežjih in spletnih komentarjih hitro širi sovražno nastrojen govor do ljudi, ki bežijo iz vojnih žarišč v Sredozemlju. A se na nestrpnost lahko odzovemo tudi kot posamezniki in tako omejimo njeno širjenje. Kako, pa je Lei Širok med drugim povedala vodja projekta Z odgovorom na sovražni govor in raziskovalka migracij na Mirovnem inštitutu Veronika Bajt.
Z juga Evrope že leta prihajajo enake podobe. Moški, družine, tudi starejši ljudje, vsi na poti proti zahodu in severu, kjer želijo začeti novo življenje. V tednu, ki se izteka, je bila begunska kriza zaradi kaotičnih razmer na makedonsko-grški meji, napadih na azilne centre v Nemčiji in odkritju tovornjaka s trupli v Avstriji še posebej v ospredju. Po več dneh ugibanj, ali je Slovenija pripravljena na morebiten prihod večjega števila prebežnikov, so predstavniki vlade zatrdili, da smo pripravljeni. Odpirajo se številna vprašanja. Nanje bosta v naslednjih minutah s pomočjo številnih sogovornikov odgovarjali Almedina Lozić in Neva Zajc.
Poletje je čas velikih turističnih premikov in potovanj. Potujete lahko na več načinov - prek agencije ali v lastni režiji. Nastanite se lahko v hotelih, apartmajih, moderen postaja tudi couchsurfing ali kavčanje. Prenočišče si lahko poiščete tudi s pomočjo različnih spletnih portalov. Eden teh je Airbnb, prek katerega posamezniki oddajajo sobe ali stanovanja. Danes seveda tudi v Sloveniji. Sliši se lepo, prinaša pa tudi kar nekaj težav, saj ne gre z roko v roki s slovensko zakonodajo. Več Jana Samsa.
20.avgusta 1955 je bil v Vidmu podpisan sporazum, ki je urejal prehod meje s strani stalnih prebivalcev v obmejnem pasu med Italijo in Jugoslavijo. Izhodišče zanj je bil Londonski memorandum iz leta 1954. Obsegal je obmejno območje od Trbiža do Novigrada . Obmejnemu prebivalstvu je s prepustnicami bistveno olajšal prehod meje in uvedel kopenske in pomorske prometne povezave. Videmski sporazum je pomenil izjemno velik korak pri urejanju obmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Za spremljanje in tolmačenje je bila ustanovljena mešana komisija, katere član je bil vrsto let tudi Jože Šušmelj, ki je bil med drugim odpravnik poslov v Rimu in generealni konzul republike SLovenije v Trstu. Z njim se je o pomenu in vlogi Videmskega sporazuma pogovarjala Ingrid Kašca Bucik.
Skorajda ne mine dan, da ne bi poročali o tragičnih usodah ljudi, ki v strahu za lastna življenja zapuščajo svoje domove in množično, po ilegalnih poteh bežijo preko meja v upanju na boljše življenje. Mnogi ostanejo na sredi poti ali pa omagajo tik pred ciljem. Drugi obstanejo pred tesno zaprtimi vrati evropskih držav. Notranji ministri Evropske unije so dosegli dogovor o razporeditvi približno 55.000 beguncev v prihodnjih dveh letih. Slovenija se je zavezala, da bo sprejela 250 oseb, od tega 230, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo in 20 oseb iz tretjih držav. Najverjetneje jih bodo namestili v azilni dom v Ljubljani. Če bi bilo potrebno, pa tudi v center pri Postojni in dom ministrstva za notranje zadeve na Debelem rtiču. Pa smo v Sloveniji pripravljeni na njihov prihod, jih bomo znali in želeli vključiti v družbo? To smo med drugim povprašali predstavnika nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko migrantov. Z njima se je pogovarjala Barbara Kampos.
Pri Cankarjevi založbi je izšla nova monografija zgodovinarja dr. Boža Repeta z naslovom S puško in knjigo. Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945. Avtor kronološko obdela dogajanje v obdobju, ko je slovenskemu narodu grozilo izginotje, opozarja na krutost okupatorjev na slovenskem ozemlju, podrobno obravnava delovanje meščanskega oziroma protipartizanskega tabora in Katoliške cerkve ter s tem odpre vprašanje bratomorne vojne, in seveda predstavi tudi mednarodni kontekst, v katerem se je odvijal slovenski in jugoslovanski odpor. Za Radio Koper se je z dr. Repetom pogovarjala Breda Biščak: predstavila sta značilnosti in dosežke slovenske NOB, na katere radi pozabljamo, spomnila na težavne razmere, v katerih je boj potekal, ter na koncu pojasnila, zakaj je NOB pomemben tudi za življenje v današnji samostojni Sloveniji.
Aktualno temo namenjamo Jernejevemu kanalu ob sečoveljskem krajinskem parku, ki z nedovoljenimi privezi, potopljenimi plovili in razpadajočimi pomoli piranski občini že dolgo ni v ponos. Razmere se lahko uredijo šele s spremembo zakonodaje. Pri iskanju rešitev so pripravljeni pomagati tudi domačini, ki imajo tam privezana plovila. Ob tem so občino pozvali, naj pristopi k postopnemu urejanju območja. V piranski občini odgovarjajo, da bo prvi korak v tej smeri vloga za evropska sredstva, ki jo bodo skupaj s krajinskim parkom oddali jeseni.
Neveljaven email naslov