Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Partizanska bolnica Franja je spomenik državnega in evropskega pomena, ki pa mu vremenske ujme skozi celotno zgodovino obstoja ne prizanašajo. Nazadnje so bile v povodnji 13. julija lani nekatere od skupno 14 lesenih barak povsem uničene, preostale pa bolj ali manj poplavljene z vodo, muljem in naplavinami. Le pet dni zatem je vetrolom uničil dostopno pot in spomenik odrezal od preostalega sveta. Ministrstvo za kulturo je takoj obljubilo obnovo in dodatne zaščitne ukrepe. Sledile so še bolj uničujoče avgustovske poplave, ko je bilo treba reševati življenja in uničene domove. Prav je, da se tej sanaciji daje prednost, a tudi obnova kulturnih spomenikov bo morala priti na vrsto. Ker sporočilnost Franje o humanosti, človekoljubju in solidarnosti mora če kdaj, danes se posebej še naprej glasno odmevati.
427 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Partizanska bolnica Franja je spomenik državnega in evropskega pomena, ki pa mu vremenske ujme skozi celotno zgodovino obstoja ne prizanašajo. Nazadnje so bile v povodnji 13. julija lani nekatere od skupno 14 lesenih barak povsem uničene, preostale pa bolj ali manj poplavljene z vodo, muljem in naplavinami. Le pet dni zatem je vetrolom uničil dostopno pot in spomenik odrezal od preostalega sveta. Ministrstvo za kulturo je takoj obljubilo obnovo in dodatne zaščitne ukrepe. Sledile so še bolj uničujoče avgustovske poplave, ko je bilo treba reševati življenja in uničene domove. Prav je, da se tej sanaciji daje prednost, a tudi obnova kulturnih spomenikov bo morala priti na vrsto. Ker sporočilnost Franje o humanosti, človekoljubju in solidarnosti mora če kdaj, danes se posebej še naprej glasno odmevati.
Kar trije od štirih družinskih zdravnikov v Tolminu so dali odpoved. Direktor Zdravstvenega doma Tolmin Primož Uršič je odpovedi na mizo dobil prejšnji teden v le dveh dneh. Brez svojega osebnega zdravnika bi tako lahko ostalo več kot 4.300 od skupno 5.800 pacientov. V že tako kadrovsko podhranjenem zdravstvenem domu sicer še vedno upajo, da bi kljub vsemu vsaj kakšen od zdravnikov vendarle ostal. Z direktorjem Primožem Uršičem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Poskusi investitorjev, da bi na vzpetinah širom Primorske postavili vetrne elektrarne, se ne ustavijo. Zadnja pobuda, tokrat gre za investitorja iz Avstrije, ki ga poznamo iz občin Divača in Sežana, je za lokacijo izbrala vzpetine neposredno nad Ilirsko Bistrico. Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta, z občine in civilne iniciative pa sporočajo, da pobude ne podpirajo.
Gradnitev novega doma za starejše v Olmu v Kopru je zaključena. Dom so odprli prvega oktobra, v teh dneh pa se bodo vanj začeli seliti prvi stanovalci. Selitev bo postopna, narekoval jo bo tudi uspeh pri zaposlovanju kadra. Vodstvo družbe DEOS, ki je dom zgradila, načrtuje dokončno zapolnjenost doseči v roku 6 mesecev. Prostora je za 275 stanovalcev, od tega 24 za osebe z demenco. V vodstvu družbe, si želijo, da bi center postal stična točka med stanovalci in prebivalci bližnje okolice. Mateja Brežan se je pogovarjala z direktorjem Miho Kranjcem.
S simbolično predajo ključev petčlanski družini sta mestna občina Koper in njen stanovanjski sklad zaključila graditev v soseski nova Dolinska. V blok s 75 javnimi najemnimi stanovanji se bo v prihodnjih dneh vselilo 248 občank in občanov. Kje in kdaj bosta sklad in občina gradila naprej? Tjaša Škamperle
Sistem eGraditev, ki prinaša v celoti digitaliziran postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, je zdaj na voljo tudi na upravnih enotah Izola, Koper, Piran in Sežana, kar skupno pomeni sedem upravnih enot s tem sistemom, spomladi so ga med drugim uvedli na upravnih enotah Postojna in Ilirska Bistrica. Do končne uvedbe sistema, to je do leta 2026, je vloge še vedno možno vlagati tudi v papirni obliki. V pogovoru z načelnikom Upravne enote Piran Bojanom Žiberno tudi o tem, ali digitaliziran postopek pomeni tudi hitrejšo pot do gradbenega dovoljenja.
Ekipa koprskih prvih posredovalcev je na vsakoletnem državnem srečanju, ki je letos v začetku septembra potekalo v Nordijskem centru Planica v organizaciji Društva Prvih posredovalcev, dosegla že drugo zaporedno zmago. Tekmovalo je 19 ekip iz celotne Slovenije. Koprsko ekipo so sestavljali Tara Bizjak, Matej Gregorič in Jernej Kocjančič, strokovni vodja je zdravnik Matej Rubelli Furman. To je bila, poleg druženja, predvsem priložnost za izmenjavo izkušenj ter utrjevanje in nadgrajevanje znanja, ki dobro služi v intervencijah na terenu. Ševilo intervencij, v katere so vključni prvi posredovalci, narašča, širi se tudi mreža na območju slovenske Istre, ki zdaj pokriva vse štiri občine. Mateja Brežan se je pogovarjala z vodjo koprske ekipe Taro Bizjak in Matjažem Ponižem z Območnega druženja Rdečega križa Koper.
Pred mesecem dni smo poročali o skupini oljkarjev, ki se je odločila za zelo zgodnje pobiranje oljk, saj so želeli pridelati olje z visoko vsebnostjo polifenolov. In že takrat smo napovedali, da bo večina mreže pod drevesi razprostrla v oktobru. Začetek oljčne sezone simbolično nakaže obiranje oljke županov na Belvederju nad Izolo, ki ga tradicionalno pripravi Društvo oljkarjev slovenske Istre. To je tudi priložnost, ko strokovnjaki podajo oceno in pričakovanja glede oljčne letine. Prisluhnila jim je Tjaša Škamperle
Da se iz zgodovine nismo nič naučili, danes pričajo številna vojna žarišča po svetu. Boleč spomin na krvavo 1. svetovno vojno, ki je terjala življenja številnih mladih fantov, je skoraj presahnil. A kako morijo oblikovati v trajni opomin? Najmehkejši in za ljudi najbolj prijazen ukrep je pot vojne preoblikovati v pot miru. Posoški razvojni center in Fundacija Poti miru sta s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike ustvarila čezmejno destinacijo Pot miru / Walk of Peace in obnovila dediščino prve svetovne vojne. Pot miru, dolga je 500 kilometrov, vodi od Alp do Jadrana. Opominja na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisočev mladih fantov in mož številnih narodov.
Daniel Škerjanc je ustanovitelj in zastopnik društva Tovarna kulture, ki mu je letos za en večer celo uspelo oživiti območje Arga oz. Arrigonija. Gre za izjemno lokacijo ob morju, ki je razmeroma slabo izkoriščena in tudi neurejena, a je po zaslugi Slovenskega državnega holdinga in njegovih načrtov v zvezi z javnimi najemnimi stanovanji prav zdaj v središču pozornosti in polemik. Prostor je namenjen parkirišču, ki razen poleti pretežno sameva, avgusta letos pa je Tovarna kulture tam organizirala plesno-glasbeni dogodek, ki je nakazal, da bi se na degradiranem območju lahko tudi kaj zanimivega dogajalo. Daniela Škerjanca je o morebitnih novih izzivih in načrtih izprašala Jasna Preskar.
Danes gremo na Kras in v Brkine. Storitev, ki omogoča prevoze na zahtevo, se je tam zelo dobro prijela. Od aprila lani do danes se je za to možnost odločilo več kot 4000 uporabnikov. Sprva so bili prevozi financirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, od lanske jeseni pa jih omogočajo vse štiri brkinsko-kraške občine. Uporabniki lahko prevoze na zahtevo opravijo na celotnem območju Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov prek aplikacije, starejši od 65 let pa tudi s klicem na telefonsko številko Zavoda Sopotnik.
Že nekaj let se podjetja na trgu dela srečujejo z ovirami pri pridobivanju ustreznega kadra. Izziva se lotevajo različno. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je s pomočjo denarja kohezijske politike izvedel kar devet projektov in v usposabljanje in dodatno izobraževanje vključil več kot 140 tisoč oseb. V projektu je sodelovalo več kot tisoč podjetij, ki so krepila in razvijala kompetence skoraj 18.000 starejših zaposlenih. Skupaj so podjetja pripravila 837 strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih in izvedla 25 inovativnih partnerskih pilotnih projektov. Najbolj uspešna projekta sta bila Kompetenčni centri za razvoj kadrov in Celovita podpora podjetjem za starejše zaposlene. Oddaja ja nastala v okviru projekta Kohezija za vse, ki se izvaja s finančno podporo Evropske Unije. Za njeno vsebino so odgovorni izključno Radio Koper in društvo Pina.
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
Zaradi selitve dejavnosti iz mest se številni kraji srečujejo z izzivi praznjenja. Tudi Kamnik se je, dokler ni Gospodarska zbornica Slovenije v okviru čezmejnega projekta objavila razpis, s katerim so iskali ustvarjalce, ki bi mestu vdihnili življenje. Največji izziv je bil prepričati lastnike, da so bili pripravljeni oddati svoje prazne prostore. Odziv med ustvarjalci in podjetniki je bil dober, trije so z lastniki prostorov našli skupni jezik. Oddaja ja nastala v okviru projekta Kohezija za vse, ki se izvaja s finančno podporo Evropske Unije. Za njeno vsebino so odgovorni izključno Radio Koper in društvo Pina.
Radio Koper in društvo Pina sodelujeta v projektu Kohezija za vse, s katerim v središče postavljamo ozaveščanje in informiranje o učinkih kohezijske politike. Predstavili bomo 5 projektov in dobrih praks, ki zagotavljajo podporo ustvarjanju kakovostnih zaposlitev in izobraževanj, razvoju spretnosti in znanj, socialni vključenosti ter skrbijo za enak dostop do zdravstvenega varstva in krepitev vloge kulture, kulturne dediščine in trajnostnega turizma. Povezovanje zdravstvenih in socialnih storitev v okviru celostne oskrbe na domu je bilo glavno vodilo projekta CrossCare, ki ga je izvajal Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Glavni cilj projekta je bil izboljšati socialno vključenost različnih skupin starejših in zmanjšati družbeno neenakost.
Že ves dopoldan v Novi Gorici poteka Goriški festival trajnostne mobilnosti in športa, ki je nekakšen uvod v Evropski teden športa in slovo od Evropskega tedna mobilnosti. Med drugim so tudi danes na voljo manjša brezplačna popravila koles, kar pa so občanom v X BIKE servisu ponujali že pretekli četrtek. Še več, želeli so jih naučiti, da si vsaj počeno zračnico popravijo sami. Kako uspešni so bili, je preverila Eva Furlan.
Minuli konec tedna se je s prijateljem na dobrodelno pot odpravil Koprčan Saša Jovanović. Kolesari proti Splitu, od tam bo s kajakom krenil proti Črni gori, kjer se mu bo na 120-kilometrski peš poti pridružil prijatelj, ki je pred nekaj leti oslepel. Za to se je odločil, da bi pomagal otrokom iz socialno šibkih okolij in bolnim ter bil zgled mlajpim. O svoji poti bo obveščal prek družabnih omrežij, kjer bodo objavljeni tudi podatki o možnosti nakazila. Denar v dobrodelne namene zbira v sodelovanju z Društvom Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. S Sašo Jovaničem se je tik pred odhodom pogovarjala Mateja Brežan.
Na Blitz Bovec maratonu je tekel tudi Jure Košir. In kaj je povedal, ko je pritekel do našega studia na terenu?
Ambasador Blitz Bovec maratona je tudi Cene Prevc. Zakaj se rad vrača v Bovec in kako mu je šlo danes?
Ribiči v zadnjem času predvsem med poletjem opažajo vse več kamnitih skulptur v in ob rekah. Obiskovalci s kamni postavljajo stolpe, delajo različne bazenčke in jezove, ne zavedajo pa se, da to lahko vpliva na ribji živelj in celoten ekosistem. Kot poroča Mariša Bizjak, pa na podobno problematiko v gorah opozarjajo tudi v Planinski zvezi Slovenije.
Spomladi je minilo 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Danes bodo na sedežu grške skupnosti v Trstu predstavili prevod izbora pesmi Srečka Kosovela v grščino v dvojezični zbirki Jaz sem drevo brez vej - Ανθολογία ποιημάτων του Σλοβένου ποιητή Σρέτσκο Κόσοβελ: Είμαι δέντρο χωρίς κλαδιά v prevodu Branke Novaković Nicolaou. Kako zveni Kosovel v grščini? Prisluhnite pesmi Labodji spev: Tiho je sklonil svoj beli vrat v loku nad vodo, v vodi grmovje, stolp in grad, zaprl je oko. In sredi jezera ni mogel utoniti, to je bil strašen ukaz: živeti, trpeti, strmeti v razbiti svoj obraz. V bolest, ki ne mine nikoli, nikoli, in kot v zrcalo vodâ vase strmeti (živeti proti svoji volji) z bolestjo sredi srca.
Neveljaven email naslov