Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turistična sezona v Posočju se nekoliko umirja, s prihodi pohodnikov, kolesarjev, ribičev in drugih pa navadno traja vse do konca oktobra. Domačine pa v visoki sezoni skrbi tudi obnašanje nekaterih turistov, zato v zavodu za turizem Dolina Soče opozarjajo na spoštovanje predpisov, varovanje narave ter vnaprejšnje rezervacije namestitev in dejavnosti. Junija so sicer zabeležili manj nočitev v primerjavi z letom prej, konec sezone pa pričakujejo podobne številke kot lani, ko so skupno v občinah Tolmin, Kobarid in Bovec našteli skoraj 960.000 prenočitev. Nekaj vtisov v Posočju je zbrala Mariša Bizjak.
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Turistična sezona v Posočju se nekoliko umirja, s prihodi pohodnikov, kolesarjev, ribičev in drugih pa navadno traja vse do konca oktobra. Domačine pa v visoki sezoni skrbi tudi obnašanje nekaterih turistov, zato v zavodu za turizem Dolina Soče opozarjajo na spoštovanje predpisov, varovanje narave ter vnaprejšnje rezervacije namestitev in dejavnosti. Junija so sicer zabeležili manj nočitev v primerjavi z letom prej, konec sezone pa pričakujejo podobne številke kot lani, ko so skupno v občinah Tolmin, Kobarid in Bovec našteli skoraj 960.000 prenočitev. Nekaj vtisov v Posočju je zbrala Mariša Bizjak.
Podnebnih sprememb nismo uspeli preprečiti. Zadnje izjemne količine padavin v Španiji, kjer je v poplavah umrlo več kot dvesto ljudi, znova dokazujejo, da bodo dogodki, povezani s podnebno krizo vse bolj ekstremni. Njihove posledice lahko le še omilimo, se nanje prilagodimo. S konkretnimi ukrepi. Tudi vzdolž slovenske obale. Po najbolj pesimističnih napovedih bi morje ob višji plimi v prihodnjih desetletjih lahko poplavilo več kot 1200 hektarjev obalnih površin in ogrozilo dobrih tri tisoč osemsto prebivalcev. Koper in Izola bi do konca stoletja znova postala otoka. Strokovnjaki predlagajo številne ukrepe za postopno prilagajanje naše obale na dvig morske gladine. Prvič so jih javno predstavili na nedavnem posvetu Fakultete za pomorstvo in promet.
Leto dni po podpisu sporazuma o zagotavljanju oskrbe s pitno vodo z mrežno povezavo več regionalnih vodovodov, so župani 12-ih primorskih občin naredili korak naprej. V ponedeljek so se na skupnem sestanku dogovorili za osnutek investicijskega projekta. V njem so določili naložbe na posameznih vodovodnih sistemih, razdelili stroškovnik in določili časovnico izvedbe. Osnutek gre zdaj v potrditev na občinske svete, potem pa bodo poslali vlogo na pristojno ministrstvo. Tri četrtine denarja za naložbo zagotavljata država in Evropska unija, zato je potrebno naložbo končati v letu 2029. Gre za največji vodooskrbni projekt pri nas. Vrednost projekta je ocenjena na 118 milijonov evrov.
V washingtonsko Belo hišo se po štirih letih vrača Donald Trump. Štetje glasov po včerajšnjih volitvah še ni končano, toda kandidat republikancev že proslavlja svojo vnovično zmago in povratek na mesto predsednika Združenih držav Amerike. Kaj njegova zmaga pomeni za svet, Ameriko, Evropo in tudi Slovenijo? O tem se je Janko Petrovec pogovarjal z našim dolgoletnim dopisnikom iz Združenih držav Amerike, Edvardom Žitnikom.
Raziskovalec fašističnih taborišč Giuseppe Lorentini je prejel naziv "viteza reda za zasluge Italijanske republike". V zadnjih letih se je Lorentini ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami in krepitvijo spomina na nekdanje fašistično taborišče Casoli, ki je delovalo med letoma 1940 in 1944. V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.
November je tik pred vrati in z njim se še intenzivneje začenja ozaveščanje o škodi, ki jo povzročajo vse vrste zasvojenosti. Tudi novogoriška občina, skupaj s svojimi javnimi zavodi, policijo, prvič tudi gospodarsko zbornico, pripravlja delavnice, ki želijo ozavestiti javnost o problematiki in predstaviti pomoč, ki je na voljo. Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, posebej izpostavlja nekemično zasvojenost med mladimi. Več o negativnih učinkih neomejene spletne dejavnosti, pa tudi o odprtju prve varne sobe v Sloveniji, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Eva Furlan.
Piran je bil prizorišče enkratnega dogodka ob zaprtju razstave »Confess« v Cerkvi Marije Zdravja. Razstavo fotografskega mojstra, oblikovalca številnih javnih prostorov in ustvarjalca prostorskih inštalacij Igorja Andjelića, ki sta jo sooblikovala Aldo Kumar in Marina Abramović , je zaprla slednja, svetovno znana multimedijska umetnica srbskih korenin in pionirka body arta. Zlata maska Marine Abramović na temni podlagi, na sredini cerkve, je bila kot magnet, živ in svetal. "Kot moderni oltar", je povedala umetnica, ki je sinoči prvič vstopila v to majhno piransko cerkev.
V Trstu je danes praznično. Občina in dežela sta na Velikem trgu pripravili slovesnost ob 70-letnici vrnitve mesta Italiji. 26. oktobra leta 1954, dobre tri tedne po podpisu Londonskega memoranduma, so v Trst vkorakali italijanski vojaki. Dodelitev Trsta in Gorice oziroma cone A Italiji ter cone B oziroma Istre tedanji Jugoslaviji, je med prebivalci sprožilo različne odzive. Za nekatere Tržačane je bil prihod italijanske vojske prazničen dan, za druge pa skrb vzbujajoč začetek novega časa. Usodno razmejitev čezmejnega prostora občutimo še danes. Špela Lenardič nam bo v naslednjih minutah približa nekatere spomine, predvsem pa različne poglede na ta zgodovinski dan.
Ob desetletju jezikovnih Kotičkov na Radiu Koper smo v studio povabili tudi nekatere študente, ki so aktivno sooblikovali rubriko. Z Mojco Maljevac so svoje 'kotičkarske' izkušnje in razmišljanja delili Arjana Cah, Maj Matias Strlé in Jaka Zalar.
Nekaj več kot 100 dni nas loči od trenutka, ko bosta Nova Gorica in Gorica postali Evropska prestolnica kulture. Prihodnje leto med drugim prinaša koncert Alanis Morissette, razstavo Andyja Warhola, v igri je tudi nastop tenorista Andree Bocellija. Na Zavodu GO!2025 stopnjujejo napetost pred februarsko otvoritveno prireditvijo, danes je izšel tudi vodnik po uradnem programu.
Kar trije od štirih družinskih zdravnikov v Tolminu so dali odpoved. Direktor Zdravstvenega doma Tolmin Primož Uršič je odpovedi na mizo dobil prejšnji teden v le dveh dneh. Brez svojega osebnega zdravnika bi tako lahko ostalo več kot 4.300 od skupno 5.800 pacientov. V že tako kadrovsko podhranjenem zdravstvenem domu sicer še vedno upajo, da bi kljub vsemu vsaj kakšen od zdravnikov vendarle ostal. Z direktorjem Primožem Uršičem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Kar trije od štirih družinskih zdravnikov v Tolminu so dali odpoved. Direktor Zdravstvenega doma Tolmin Primož Uršič je odpovedi na mizo dobil prejšnji teden v le dveh dneh. Brez svojega osebnega zdravnika bi tako lahko ostalo več kot 4.300 od skupno 5.800 pacientov. V že tako kadrovsko podhranjenem zdravstvenem domu sicer še vedno upajo, da bi kljub vsemu vsaj kakšen od zdravnikov vendarle ostal. Z direktorjem Primožem Uršičem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Poskusi investitorjev, da bi na vzpetinah širom Primorske postavili vetrne elektrarne, se ne ustavijo. Zadnja pobuda, tokrat gre za investitorja iz Avstrije, ki ga poznamo iz občin Divača in Sežana, je za lokacijo izbrala vzpetine neposredno nad Ilirsko Bistrico. Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta, z občine in civilne iniciative pa sporočajo, da pobude ne podpirajo.
Gradnitev novega doma za starejše v Olmu v Kopru je zaključena. Dom so odprli prvega oktobra, v teh dneh pa se bodo vanj začeli seliti prvi stanovalci. Selitev bo postopna, narekoval jo bo tudi uspeh pri zaposlovanju kadra. Vodstvo družbe DEOS, ki je dom zgradila, načrtuje dokončno zapolnjenost doseči v roku 6 mesecev. Prostora je za 275 stanovalcev, od tega 24 za osebe z demenco. V vodstvu družbe, si želijo, da bi center postal stična točka med stanovalci in prebivalci bližnje okolice. Mateja Brežan se je pogovarjala z direktorjem Miho Kranjcem.
S simbolično predajo ključev petčlanski družini sta mestna občina Koper in njen stanovanjski sklad zaključila graditev v soseski nova Dolinska. V blok s 75 javnimi najemnimi stanovanji se bo v prihodnjih dneh vselilo 248 občank in občanov. Kje in kdaj bosta sklad in občina gradila naprej? Tjaša Škamperle
Sistem eGraditev, ki prinaša v celoti digitaliziran postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, je zdaj na voljo tudi na upravnih enotah Izola, Koper, Piran in Sežana, kar skupno pomeni sedem upravnih enot s tem sistemom, spomladi so ga med drugim uvedli na upravnih enotah Postojna in Ilirska Bistrica. Do končne uvedbe sistema, to je do leta 2026, je vloge še vedno možno vlagati tudi v papirni obliki. V pogovoru z načelnikom Upravne enote Piran Bojanom Žiberno tudi o tem, ali digitaliziran postopek pomeni tudi hitrejšo pot do gradbenega dovoljenja.
Ekipa koprskih prvih posredovalcev je na vsakoletnem državnem srečanju, ki je letos v začetku septembra potekalo v Nordijskem centru Planica v organizaciji Društva Prvih posredovalcev, dosegla že drugo zaporedno zmago. Tekmovalo je 19 ekip iz celotne Slovenije. Koprsko ekipo so sestavljali Tara Bizjak, Matej Gregorič in Jernej Kocjančič, strokovni vodja je zdravnik Matej Rubelli Furman. To je bila, poleg druženja, predvsem priložnost za izmenjavo izkušenj ter utrjevanje in nadgrajevanje znanja, ki dobro služi v intervencijah na terenu. Ševilo intervencij, v katere so vključni prvi posredovalci, narašča, širi se tudi mreža na območju slovenske Istre, ki zdaj pokriva vse štiri občine. Mateja Brežan se je pogovarjala z vodjo koprske ekipe Taro Bizjak in Matjažem Ponižem z Območnega druženja Rdečega križa Koper.
Pred mesecem dni smo poročali o skupini oljkarjev, ki se je odločila za zelo zgodnje pobiranje oljk, saj so želeli pridelati olje z visoko vsebnostjo polifenolov. In že takrat smo napovedali, da bo večina mreže pod drevesi razprostrla v oktobru. Začetek oljčne sezone simbolično nakaže obiranje oljke županov na Belvederju nad Izolo, ki ga tradicionalno pripravi Društvo oljkarjev slovenske Istre. To je tudi priložnost, ko strokovnjaki podajo oceno in pričakovanja glede oljčne letine. Prisluhnila jim je Tjaša Škamperle
Da se iz zgodovine nismo nič naučili, danes pričajo številna vojna žarišča po svetu. Boleč spomin na krvavo 1. svetovno vojno, ki je terjala življenja številnih mladih fantov, je skoraj presahnil. A kako morijo oblikovati v trajni opomin? Najmehkejši in za ljudi najbolj prijazen ukrep je pot vojne preoblikovati v pot miru. Posoški razvojni center in Fundacija Poti miru sta s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike ustvarila čezmejno destinacijo Pot miru / Walk of Peace in obnovila dediščino prve svetovne vojne. Pot miru, dolga je 500 kilometrov, vodi od Alp do Jadrana. Opominja na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisočev mladih fantov in mož številnih narodov.
Daniel Škerjanc je ustanovitelj in zastopnik društva Tovarna kulture, ki mu je letos za en večer celo uspelo oživiti območje Arga oz. Arrigonija. Gre za izjemno lokacijo ob morju, ki je razmeroma slabo izkoriščena in tudi neurejena, a je po zaslugi Slovenskega državnega holdinga in njegovih načrtov v zvezi z javnimi najemnimi stanovanji prav zdaj v središču pozornosti in polemik. Prostor je namenjen parkirišču, ki razen poleti pretežno sameva, avgusta letos pa je Tovarna kulture tam organizirala plesno-glasbeni dogodek, ki je nakazal, da bi se na degradiranem območju lahko tudi kaj zanimivega dogajalo. Daniela Škerjanca je o morebitnih novih izzivih in načrtih izprašala Jasna Preskar.
Danes gremo na Kras in v Brkine. Storitev, ki omogoča prevoze na zahtevo, se je tam zelo dobro prijela. Od aprila lani do danes se je za to možnost odločilo več kot 4000 uporabnikov. Sprva so bili prevozi financirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, od lanske jeseni pa jih omogočajo vse štiri brkinsko-kraške občine. Uporabniki lahko prevoze na zahtevo opravijo na celotnem območju Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov prek aplikacije, starejši od 65 let pa tudi s klicem na telefonsko številko Zavoda Sopotnik.
Neveljaven email naslov