Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred mesecem dni smo poročali o skupini oljkarjev, ki se je odločila za zelo zgodnje pobiranje oljk, saj so želeli pridelati olje z visoko vsebnostjo polifenolov. In že takrat smo napovedali, da bo večina mreže pod drevesi razprostrla v oktobru. Začetek oljčne sezone simbolično nakaže obiranje oljke županov na Belvederju nad Izolo, ki ga tradicionalno pripravi Društvo oljkarjev slovenske Istre. To je tudi priložnost, ko strokovnjaki podajo oceno in pričakovanja glede oljčne letine. Prisluhnila jim je Tjaša Škamperle
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Pred mesecem dni smo poročali o skupini oljkarjev, ki se je odločila za zelo zgodnje pobiranje oljk, saj so želeli pridelati olje z visoko vsebnostjo polifenolov. In že takrat smo napovedali, da bo večina mreže pod drevesi razprostrla v oktobru. Začetek oljčne sezone simbolično nakaže obiranje oljke županov na Belvederju nad Izolo, ki ga tradicionalno pripravi Društvo oljkarjev slovenske Istre. To je tudi priložnost, ko strokovnjaki podajo oceno in pričakovanja glede oljčne letine. Prisluhnila jim je Tjaša Škamperle
Kaj vse urejamo s pomočjo evropskih sredstev? To odkrivamo ta teden v nizu prispevkov o Zeleni koheziji, ki jih sofinancira Evropska Unija. Da bi ovrednotili in revitalizirali okolico reke Rižane, so z evropskim projektom "Morje in reka, mlinščice in Rižana" uredili pot, ki pripoveduje o bogati naravni in kulturni dediščini reke Rižane in življenja ob njej. Ob številnih didaktičnih in ustvarjalnih delavnicah, ki so jih izpeljali z učenci obalnih šol ter čistilni akciji ob rečni strugi, so ob tematski poti postavili tudi informacijske table in klopce. Več o projektu pa v prispevku Tjaše Lotrič.
V sklopu projketa Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija, vam skupaj s Tv Koper predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih sredstev. In zdaj gremo na goriški konec. Za lažji in hitrejši dostop do goriških kotičkov zadostuje le nekaj klikov. Goričani izbirajo med navadnimi ali električnimi kolesi, ki jih trenutno zaklepajo na 9 postajališčih. Število uporabnikov se iz dneva v dan povečuje, pristojni pa že razmišljajo o nadgradnji obstoječega sistema. Kako, nam pove Anita Urbančič.
Mednarodni pomorski urad vsako leto obravnava o več kot sto napadov piratov na tovorne ladje. V Sloveniji je pred tremi leti odmevala ugrabitev ladje Glarus švicarskega ladjarja, ki je prevažala pšenico. Ob obalah Nigerije je oboroženim piratom uspelo priti na krov in ugrabiti posadko. Kmalu je slovenska policija sporočila, da je med ugrabljenimi Slovenec - še več: šlo ja za kapitana ladje. Pogajanja za izpustitev so trajala več kot mesec dni. V tem času je ime kapitana ostalo skrito zaradi zaščite družine in pogajanj. In tako je bilo tudi po uspešni izpustitvi konec oktobra leta 2018. Milko Matović se vse od srečnega razpeta ni želel izpostavljati. Zdaj pa je, prav na obletnico ugrabitve, svoje spomine prvič delil z javnostjo - v pogovoru za Primorske novice in Radio Koper. Z njim se je v Kopru, kjer živi in dela, pogovarjala Tjaša Škamperle.
V tem tednu vam v sklopu projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Zdaj se odpravljamo v naravni park z največjih presihajočim jezerom v Evropi. Območje Cerkniškega presihajočega jezera je že tedne skorajda povsem suho. Nič neobičajnega za ta letni čas, a so obdobja, ko jezero povsem presahne vse bolj pogosta. Del krivde nosi tudi človek, ki je s posegi v ta prostor spremenil tokove narave. V Notranjskem Regijskem parku si želijo s sredstvi tako imenovane zelene kohezije, v okviru projekta Kras Re vita, jezero povrniti v nekdanje stanje. Več nam pove Boštjan Simčič.
V Pivki so letos odprli Center o velikih zvereh Dina. Njegovo zasnovo so razvili skozi projekt Carnivora Dinarica. Skozi neposredno izobraževanje in s pomočjo sodobnih tehnologij, obiskovalcem približajo velike zveri, s katerimi si človek deli ta prostor. Tudi to je ena od dobrih zgodb koriščenja evropskih sredstev, ki vam jih predstavljamo v projektu Zelena kohezija.
V Vipavski dolini se zaključujejo še zadnja večja gradbena dela, ki bodo uresničila cilje čezmejnega evropskega projekta Grevislin. Partnerji projekta so pripravili dolgoročni načrt zelene infrastrukture, zastavili smernice inovativnega pristopa h kmetijstvu, zaključujejo pa še zadnje infrastrukturne naložbe na porečjih reke Vipave.
V naslednjih minutah vam predstavljamo še zadnjo zgodbo v sklopu projekta Zelena kohezija, v katerem smo predstavljali dobre zgodbe, povezane s koriščenjem evropskih kohezijskih sredstev. Projekt je nastajal s partnerji, Tv Koper in Kulturnim društvom PINA, številne radijske in televizijske prispevke ter druge zanimive vsebine pa najdete na spletni strani rtvslo pika si poševnica zelena minus kohezija. Zdajle vas Anita Urbančič popelje v svet rabljenih stvari. Izbrati staro je bolje, kot kupiti novo, je eno od vodil izolskega Centra uporabnih predmetov ali na kratko CUP. S kohezijskimi sredstvi so ga na noge postavili pred poldrugim letom z željo, da bi zmanjšali število odpadkov, oz. ljudem ponudili možnost ponovne uporabe predmetov, ki še niso za staro šaro. Od odprtja centra je novega lastnika dobilo že več kot 30 tisoč predmetov.
V tem tednu smo vam v sklopu projekta Zelena kohezija predstavljali dobre zgodbe koriščenja evropskih sredstev. Zdajle se odpravljamo v Koper, tam, kjer je bilo nekoč morje, kasneje soline, nazadnje pa tako imenovana Bonifika ali melioracijsko območje, brez prave vrednosti. Danes je tam nekonvencionalno zasnovan park, kakršnega pri nas in v širši okolici nismo poznali. Več nam razkrije Anita Urbančič.
V projektu Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev . V Izoli se postopoma zaključuje gradnja neodvisnega raziskovalnega inštituta Innorenew, ki raziskuje obnovljive materiale ter trajnostno gradnjo, znanstvena dognanja in dobre prakse pa prenaša tudi v gospodarstvo. Kompleks, ki ga bodo predvidoma dokončali do sredine novembra, bo postal največja lesena stavba v Sloveniji.
Direkcija za vode bo predvidoma že letos začela z izvedbo različnih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v porečju reke Vipave. V prvi fazi projekta, ki bo trajal do konca leta 2023, se bodo osredotočili na hudournik Bela v Vipavi in potok Vrtojbica, pripravili po bodo tudi hidrološko-hidravlično študijo za celotno porečje. Za osemmilijonsko naložbo je direkcija pridobila več kot 6,5 milijona evrov iz kohezijskega sklada, dober milijon je primaknila še država. Karin Zorn Čebokli.
V projektu Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Če želimo ohraniti zeleno okolje, bi podjetja morala stremeti h krožni obliki snovanja izdelkov, ki temelji na ponovni uporabi, popravilu in reciklaži materialov. Koprski proizvajalec trajnostnih stranišč se je usmeril h krožnemu konceptu, za realizacijo ekološkega modela sanitarij pa so prejeli tudi evropska sredstva.
V nizu oddaj Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Prva taka zgodba prihaja iz Pirana. Znanstveniki Nacionalnega inštituta za biologijo Morske biološke postaje Piran namreč že vrsto let spremljajo in raziskujejo biotsko pestrost v slovenskem morju. Raziskovanja biogenih formacij, ki so se pred slabim desetletjem začela v sklopu evropskega projekta Trecorala, so jih pripeljala do podrobnejših spoznanj sredozemske kamene korale. Z raziskovanjem biogenih formacij sedaj nadaljujejo v sklopu projekta Tretamara.
V zadnjih 50 letih se je gladina morja v Sloveniji dvignila za deset centimetrov. Natančneje 1,7 milimetra na leto, so ugotovili geografi Fakultete za humanistične študije. Dviganje višine gladine slovenskega morja je celo večje od evropskega in svetovnega povprečja. In to je zelo zaskrbljujoče za nižje dele obalnega pasu pri nas, opozarjajo geografi s Fakultete za humanistične študije, ki menijo, da bi morali spremembe gladine morja v Tržaškem zalivu v prihodnje natančneje raziskati in se pri načrtovanju rabe zemljišč čim bolj prilagoditi prihodnjim stanjem. Tjaša Škamperle je zbrala nekaj mnenj ob slovenskem morju in pripravila oddajo, ki je nastala s podporo EU v sklopu projekta Zelena kohezija, ki ozavešča širšo javnost o pomenu Evropske kohezijske politike za zaščito okolja in zeleno rast.
Ob primorskem prazniku smo se pogovarjali s predsednikom države, Borutom Pahorjem, ki se mu prihodnje leto izteka mandat. O Primorski, priložnostih in ovirah za njen razvoj, ter o drugih aktualnih vprašanjih. Med drugim o zdravstveni krizi in boju s koronavirusom, o vladnem boju z mediji, o vpeljavi verbalnega delikta in tudi o 20-letnici napadov v ZDA, ki so spremenili svet in ki so se končali z umikom zavezniških sil iz Afganistana.
Na Primorskem skoraj ni kmetijskih pridelkov in površin, ki jih ne bi dosegli divji prašiči. Na Vipavskem jejo koruzo, v Istri se sladkajo z grozdjem in lubenicami, na Krasu jim tekne krompir. Ker je hrane v gozdu premalo in ker se je populacija tako razmnožila, ji lovci niso več kos. Kmetje lahko dobijo škodo povrnjeno, a le če so okoli pridelovalnih zemljišč postavili dovolj visoke in stabilne ograje. Zato marsikdo razmišlja o smislu prijavljanja škod in celo o kmetovanje v takšnih razmerah. Tjaša Škamperle je edenega od primerov poiskala v Prešnici.
Razprava o cepljenju se je na družbenih omrežjih zelo razvnela. Cepljeni postajajo nestrpni do necepljenih, ti ne sprejemajo znanstvenih dokazov in argumentov epidemiologov. Nekateri napovedujejo, da se bo prepad še bolj povečeval. Filozof Mirt Komel meni, da vprašanje - cepiti se ali ne cepiti, ni politično temveč eksistencialno. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Dogodki ob 30. obletnici razglasitve samostojnosti naše države so si v minulih dneh kar vrstili. Pokrajinski muzej Koper je pripravil razstavo 'Dan prej, med vojno in mirom', ki bo še vse poletje na ogled v muzejski galeriji. Nastala je s pomočjo arhivskega gradiva, ki so ga odstopile priče dogodkov junija leta 1991. Središče razstave je dan prej, torej 26. junij leta 1991, a tudi o dnevi, ki so sledili, je kustos Ivan Simčič povedal Tjaši Škamperle.
V krajih ob bodočem drugem tiru bodo v prihodnje postavili tri informativne točke. Investitor 2TDK se je o njihovi ureditvi dogovoril z občinami Divača, Koper in Hrpelje Kozina. Namenjene bodo predstavitvi infrastrukturnega projekta, lokalne skupnosti pa jih bodo lahko namenile tudi turizmu. Tjaša Škamperle.
Dan prej je 26. junij 1991, ko se je po prepričanju Primorcev, pričevanjih in dejstvih, zabeleženih v neštetih dokumentih, začela osamosvojitvena vojna. Medtem ko so se v prestolnici pripravljali na slovesno razglasitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije, so bili na Primorskem na cestah proti mejnim prehodom že tanki jugoslovanske vojske in padel je tudi prvi strel. Barbara Kampos je zbrala pričevanja takratnega inšpektorja za mejne zadeve in tujce Fabia Steffeta, takratnega komandirja postaje milice v Pivki Vojka Otoničarja in novinarja, ki je med prvimi poročal o odhodu tankov iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici, Toma Šajna.
Krajane, ki živijo ob trasi drugega železniškega tira, ali imajo ob njej nepremičnine, zanima, kako bodo občutili gradnjo. Bo hrupno, bo glasno, se bo treslo? V monitoring so vključeni, če sodijo v vplivno območje. Tri krajevne skupnosti - Dekani, Škofije in Črni Kal pri teh vprašanjih predstavlja županova komisija, ki se sestaja z naročnikom in izvajalcem. Vodi jo Primož Turšič, z njim se je srečala Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov