Sindrom izgorelosti velikokrat zamenjujemo z utrujenostjo od dela, tudi s stresom in depresijo. Vendar delovne obveznosti, velika zahtevnost in obremenjenost na delovnem mestu same po sebi še ne pomenijo, da boste izgoreli. Pomembna je osebnostna struktura. Osebnostne lastnosti so tiste, naš nahrbtnik, ki ga nosimo s seboj, to so faktorji, ki pretehtajo  in odločajo, kam nas bo odpeljalo.Ljudje poznajo nasvete, pravi dr. Gorazd Mrevlje, kaj naj počnejo, da preprečijo  pregorelost, pa vendarle način življenja pojmuje vsak drugače. Zato jih je pomembno opominjati, naj pri svojem delu vendarle ne pozabijo, kako so nekdaj znali poskrbeti zase, se znali razbremeniti.

Večja verjetnost, da se razvije sindrom  izgorelosti je pri ljudeh, ki ne znajo reči ne. Predvsem zaradi bojazni, da bodo zaradi zavrnitve obveznosti, naloge, ki so zanje prioriteta, izgubili naklonjenost. V večji nevarnosti so tisti, ki samopodobo gradijo zgolj na podlagi dela in svoje uspešnosti. In počno celo vrsto stvari tako kot mislijo, da drugi pričakujejo od njega.

Do izgorelosti seveda ne pride čez noč, razvija se počasi, tudi več let, pripelje lahko  do resnih duševnih bolezni, depresije, hudih psihosomatskih bolezni, celo do predinfarktnih stanj.