Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti – krhke in lomljive.  Zlome kosti ali vretenc pri človeku z osteoporozo lahko povzročijo že povsem vsakdanji gibi.

Nekje do 30. leta se kost še gradi, zato bi morali do takrat veliko več narediti za t. i. maksimalno kostno maso, predvsem mlade opozarja endokrinolog  z ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra doc. dr. Tomaž Kocjan.

“V tem obdobju se da za kosti narediti res veliko, potem pa bistveno manj, tega  se je treba ves čas zavedati.“

Zlomi se začnejo v pozni fazi bolezni, ko je vlak preventive že odpeljal. Pri ženskah okoli 65. in pri moških okoli 70. leta, odvisno od genetske nagnjenosti, morebitne nizke telesne teže ali zgodnje menopavze in drugih dejavnikov tveganja.

“Tveganje ženske, da bo umrla zaradi zapletov po zlomu kolka, je enako tveganju za smrt zaradi raka dojke. Umre namreč skoraj četrtina bolnikov, ki imajo zlom kolka. In to že v prvem letu po zlomu. Zaradi zlomov vretenc, ki  ostanejo zelo pogosto neprepoznani, postane hrbet bolnikov ukrivljen, pojavijo se težave z dihanjem, lahko se vname požiralnik. Jasno je torej, da je osteoporoza resna nevarnost za vaše zdravje in morda celo za vaše življenje.”

Tako piše v priročniku Vse, kar moram  vedeti o osteoporozi.

Rešitve so. Prva je merjenje kostne gostote, ki pa jo vse bolj spodriva ali pa vsaj pomembno dopolnjuje  poseben računalniški model  Svetovne zdravstvene organizacije FLEX.

Rezultat izračuna, dostopnega na spletu, je vse bolj pomemben tudi za določitev trenutka, kdaj so kosti tako prizadete, da je jemanje zdravil že neizbežno.