Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljajte si delec, ki je več kot 50.000-krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju.
Na policah je vse več izdelkov z nanodelci, a brez pravega nadzora
Predstavljajte si delec, ki je več kot 50 000 -krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica, majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju. Skozi zrak, hrano, kozmetiko vstopajo v naše telo, tam pa njihova vloga in doseg delovanja še nista povsem pojasnjena.
Znanost sicer zadnja leta ugotavlja, da veliko nanodelcev ni nevarnih za telo, so pa tudi taki, zaradi katerih bi nas moralo skrbeti. Zlasti sporna je na primer nova generacija nanodelcev, tako imenovani nanoroboti.
Nanodelec z navadnim mikroskopom ni viden, odstre se nam šele pod elektronskim mikroskopom. V zraku, kjer zaradi svoje lahkosti prosto lebdijo, so nanodelci navzoči že od nekdaj. Ustvari jih že preprost postopek kurjenja, zato se je naše telo s tisočletji navadilo nanje. Ali to pomeni, da jih naše telo lahko zazna in se nanje odzove? Dr. Damjana Drobne, redna profesorica na biotehniški fakulteti, ki se ukvarja z morebitnimi negativnimi posledicami uvajanj nanotehnologij za živi svet, pritrjuje:
“Menimo, da je telo dobro pripravljeno na nanodelce, od pojava ognja se srečuje z njimi, in imamo mehanizme, da jih obvladamo. Na primer, sluznica se zasluzi, če smo v stiku s prahom, tudi celica nekatere delce prepozna, jih obleče, zaužije.”
Navkljub temu pa dr. Veronika Iglič Kralj, redna profesorica za biofiziko na zdravstveni fakulteti v Ljubljani, svari, da “bi nas moralo skrbeti”, nanodelci namreč, opozarja, v naše okolje vse bolj vstopajo ob pomoči industrije, ki nanostrukture dodaja številnim proizvodom. Ob tem omeni prehrambeno, kemijsko, celo vojaško industrijo: “Veliko jih je v sajah, hrani, piškotih, kosmičih in v karameliziranem sladkorju, bombonih.”
V naše življenje torej vstopajo strukture, ki jih nista opisala ne klasična ne kvantna fizika in ki jih šele začenjamo dodobra spoznavati. “Nanodelci so v vmesnem območju, zato je treba pripraviti novo fiziko,” doda dr. Veronika Iglič Kralj. “V našem laboratoriju smo naredili nekaj poskusov in ugotovili, da navzočnost nanodelcev spremeni lastnosti celičnih membran.” Na koncu koncev lahko tovrstne spremembe vodijo v povečano tveganje za trombozo, opozarja.
Za zdaj je torej področje nanodelcev še zavito v negotovost: po eni strani so ključ do rešitve težkih bolezni, po drugi strani skrivnosten tujek, ki ga vnašamo v telo, ne da bi povsem natančno poznali njegove učinke. Kljub temu industrija že posega po nanotehnologiji. Na policah je vse več tovrstnih izdelkov, brez pravega nadzora, tudi pri označevanju izdelkov. Dr. Damjana Drobne ob tem zagovarja nujnost tvornega sodelovanja med industrijo in znanostjo ter ustrezne predpise, ki bodo obvarovali predvsem zdravje potrošnika.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Predstavljajte si delec, ki je več kot 50.000-krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju.
Na policah je vse več izdelkov z nanodelci, a brez pravega nadzora
Predstavljajte si delec, ki je več kot 50 000 -krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica, majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju. Skozi zrak, hrano, kozmetiko vstopajo v naše telo, tam pa njihova vloga in doseg delovanja še nista povsem pojasnjena.
Znanost sicer zadnja leta ugotavlja, da veliko nanodelcev ni nevarnih za telo, so pa tudi taki, zaradi katerih bi nas moralo skrbeti. Zlasti sporna je na primer nova generacija nanodelcev, tako imenovani nanoroboti.
Nanodelec z navadnim mikroskopom ni viden, odstre se nam šele pod elektronskim mikroskopom. V zraku, kjer zaradi svoje lahkosti prosto lebdijo, so nanodelci navzoči že od nekdaj. Ustvari jih že preprost postopek kurjenja, zato se je naše telo s tisočletji navadilo nanje. Ali to pomeni, da jih naše telo lahko zazna in se nanje odzove? Dr. Damjana Drobne, redna profesorica na biotehniški fakulteti, ki se ukvarja z morebitnimi negativnimi posledicami uvajanj nanotehnologij za živi svet, pritrjuje:
“Menimo, da je telo dobro pripravljeno na nanodelce, od pojava ognja se srečuje z njimi, in imamo mehanizme, da jih obvladamo. Na primer, sluznica se zasluzi, če smo v stiku s prahom, tudi celica nekatere delce prepozna, jih obleče, zaužije.”
Navkljub temu pa dr. Veronika Iglič Kralj, redna profesorica za biofiziko na zdravstveni fakulteti v Ljubljani, svari, da “bi nas moralo skrbeti”, nanodelci namreč, opozarja, v naše okolje vse bolj vstopajo ob pomoči industrije, ki nanostrukture dodaja številnim proizvodom. Ob tem omeni prehrambeno, kemijsko, celo vojaško industrijo: “Veliko jih je v sajah, hrani, piškotih, kosmičih in v karameliziranem sladkorju, bombonih.”
V naše življenje torej vstopajo strukture, ki jih nista opisala ne klasična ne kvantna fizika in ki jih šele začenjamo dodobra spoznavati. “Nanodelci so v vmesnem območju, zato je treba pripraviti novo fiziko,” doda dr. Veronika Iglič Kralj. “V našem laboratoriju smo naredili nekaj poskusov in ugotovili, da navzočnost nanodelcev spremeni lastnosti celičnih membran.” Na koncu koncev lahko tovrstne spremembe vodijo v povečano tveganje za trombozo, opozarja.
Za zdaj je torej področje nanodelcev še zavito v negotovost: po eni strani so ključ do rešitve težkih bolezni, po drugi strani skrivnosten tujek, ki ga vnašamo v telo, ne da bi povsem natančno poznali njegove učinke. Kljub temu industrija že posega po nanotehnologiji. Na policah je vse več tovrstnih izdelkov, brez pravega nadzora, tudi pri označevanju izdelkov. Dr. Damjana Drobne ob tem zagovarja nujnost tvornega sodelovanja med industrijo in znanostjo ter ustrezne predpise, ki bodo obvarovali predvsem zdravje potrošnika.
Gibanje, prehrana in obvladovanje stresa so temelji dobrega zdravja, ki so med seboj trdno prepleteni, zato morajo skupaj tudi med novoletne zaobljube o bolj zdravem življenju, je prepričan Grega Hočevar, nekdanji državni prvak v triatlonu, avtor knjige Ustvarjen za gibanje in gost tokratne oddaje Ambulanta 202.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Kakšen je uravnotežen odnos do zdravja in kako se spoprijeti z boleznijo? Pogovor s psihiatrom, dr. Gorazdom Mrevljetom.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Očitno se bo zdravstveni spopad 21. stoletja odvijal na področju sladkorne bolezni. Na svetu je že zdaj 371 milijonov diabetikov, do leta 2030 naj bi jih bilo pol milijarde, samo v Sloveniji je že diagnosticiranih 125 tisoč bolnikov. Vse te številke postanejo še bolj grozljive ob spoznanju, da polovica obolelih sploh še ne ve, da je zbolela ...
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Tik pred ljubljanskim maratonom smo govorili o teku, ki je v zadnjih letih postal pogosta oblika rekreacije, saj se vse več ljudi zaveda njegovega pomena za zdravje. S popularizacijo je tek postal tudi prava znanost, pa tudi dobra tržna niša za vse proizvajalce športne opreme. Kako se teka lotiti, kaj storiti pred prvim tekaškim korakom ter, seveda, kakšna naj bo obutev tudi ob zelo zahtevnih tekaških preizkušnjah, so svetovali strokovnjaki - zdravnica Maja Mikša z Zavoda za varstvo pri delu, dr. Branko Škof, profesor s Fakultete za šport in član katedre za atletiko ter izkušeni tekač in preizkuševalec športnih copat Beno Piškur.
e-Ambulanta. Korošci se kot prvi v Sloveniji pridružujejo evropskemu projektu Združeni za zdravje, v katerem 34 partnerjev iz 15-tih evropskih držav preizkuša nov sistem spremljanja zdravstvenega stanja bolnikov na daljavo . . .
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Neveljaven email naslov