Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo?
V kozmetiki se vse vrti okrog marketinga, pravita urednika več kot devetsto strani obsegajoče knjige Sodobna kozmetika.
“Če se malo pošalim, bi industrija ubijala za snov, ki bi zares globinsko prodrla v kožo in jo nahranila od znotraj,” eno od pogostih zavajajočih navedb pri opisu kozmetike zavrne doc. dr. Nina Kočevar Glavač.
Doc. dr. Nina Kočevar Glavač je skupaj z izr. prof. dr. Damjanom Janešem uredila več kot 900 strani dolgo knjigo Sodobna kozmetika, ki je tudi v svetovnem merilu izjemen pregled lastnosti in delovanja sestavin sodobne kozmetike.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo? Zakonodaja nam pri tem ni prav v pomoč, od proizvajalcev zahteva le, da našteje sestavine v pravilnem padajočem vrstnem redu, pri tem pa jim ni treba navesti njihovih deležev. Še večja težava so rastlinski izvlečki: »Ti so popolnoma neopredeljeni, nikjer ne piše, kakšni so, kako so pripravljeni, koliko aktivnih sestavin je v končnem izdelku,« pravi dr. Janeš.
“Kozmetika se, roko na srce, vrti okoli marketinga, bolj ko je neka sestavina eksotična, manj ko je je, bolj bo marketing to poudarjal,” je prepričana dr. Nina Kočevar Glavač.
“Težava je v tem, da imamo seveda tudi odlične kozmetične izdelke, a jih povprečen uporabnik ne more ločiti od slabih.“
Pri ločevanju dobrih in slabih kozmetičnih izdelkov nekoliko pomagajo certifikati. Nabor je res velik in je treba vsakega preverjati, a so lahko dobro vodilo. Velika težava je naročanje po spletu: evropska zakonodaja razmeroma dobro ureja področje varnosti kozmetičnih izdelkov, nimamo pa nikakršnega zagotovila, kaj je z izdelki iz tretjega sveta, kaj je v njih, kako so bili testirani in seveda je tudi varstvo potrošnika ob pritožbah le teoretično, še opozarja dr. Janeš.
Nam je lahko v pomoč pri odločanju o kakovosti tudi cena? “Žal nikakor ne,” se strinjata oba. “Zelo zloglasen primer so bili pred leti ceramidi. Večina krem jih je vsebovala v tako nizkih koncentracijah, da so bili že skoraj kot homeopatske razredčine, ljudje pa so pričakovali, da bodo seveda učinkovali. To je hudo zavajanje. Novejši primer je ekotin.”
“V znanstvenih raziskavah so potrdili, da ima ekotin dobre vlažilne učinke v dvoodstotni oziroma nekajodstotni koncentraciji, izdelki na trgu pa ga vsebujejo 0,1 odstotka. Oglašujejo pa, da ima izdelek izjemno vlažilno delovanje. Tega ne bi smeli,” sta odločna sogovornika.
Kaj pa sestavine, ki naj bi bile škodljive? Zadnje čase so na zatožni klopi predvsem parabeni. »Ti so med najbolj znanimi konzervansi, ki jih poznamo že desetletja. Nekateri so celo enaki naravnim in jih najdemo v borovnicah.
“V gonji proti njim zdaj uporabljamo veliko manj raziskane konzervanse. In čeprav pri parabenih stvari niso črno-bele, jih zdaj dajemo vse v en koš. Pri tem je res zmeda.”
“Povsem naravna bo zelo težko. Večina sodobnih izdelkov ima namreč za osnovo vodo, kar pomeni, da je verjetnost okužbe z mikroorganizmi res velika. Zato moramo uporabiti tudi konzervanse. Lahko bi seveda naredili tudi stoodstotno naravne izdelke, a to bi bili potem zelo mastni in ‘težki’, ki pa danes niso več trend. Danes želimo ‘lahke’ emulzije, kreme, serume, pri teh pa brez konzervansov ne gre, saj bi se sicer lahko v njih razmnožili nevarni mikroorganizmi.”
“Pri vsaki učinkovini, za katero obljubljajo, da bo ‘prodrla globoko in jo nahranila od znotraj’, moramo vedeti, da je koža namenjena zaščitni funkciji, njena zgradba je takšna, da prepušča le res malo snovi. Zato so vse te navedbe bolj ko ne obljube.”
“In še nekaj je treba vedeti: seveda vsaka krema učinkuje na površino kože, to nedvomno, a učinek traja le med njeno uporabo. Kmalu potem, ko jo bomo prenehali uporabljati, bo koža taka, kot je bila prej.”
“Mnogo premalo pa povemo o tem, da je najbolj bistvena ‘hrana’, ki prihaja od znotraj, od pravilne prehrane, zadostne hidracije telesa, telesne dejavnosti, stresa … To bi nas moralo bolj skrbeti. Zunanje nanašanje ni tako odločilno, kot je to,” menita farmacevta.
“Že samo zato, ker razumemo lekarno kot institucijo, ki se ukvarja z zdravjem, imamo podzavestno tudi kozmetiko, kupljeno v lekarni, za bolj učinkovito. Ob tem bi se morali zavedati, da je običajna kozmetika že v osnovi namenjena le negi, ohranjanju njene funkcije, ne pa zdravljenju, in da zato ne more imeti posebnih učinkov. Drugače je s posebnimi medicinskimi kremami na recept. Ker se v lekarnah prodaja marsikaj, bi morali biti res pozorni na to, kaj je izdelek za zdravljenje in kaj običajen kozmetični izdelek. Samo zato, ker se prodaja v lekarni, nobena običajna kozmetika ni boljša,” opozarja na razliko dr. Janeš.
Osnovna filozofija vsega znanja, zbranega med urejanjem te knjige, je zagotovo, da bi morala biti kozmetika veliko bolj preprosta. V takem izdelku morajo biti le sestavine, ki so nujno potrebne, a naj bodo izbrane premišljeno in v koncentracijah, ki res lahko delujejo. In ne nazadnje, morale bi biti tudi okoljsko sprejemljive, da se izdelek na naši koži razgradi v snovi, ki jih poznata tako naše telo kot narava.
“Predvsem pa bi se morali zavedati, da kozmetiko uporabljamo prepogosto in preveč. Sploh čistila za kožo, ki ima svojo zaščitno plast. Umivati jo je treba predvsem na predelih telesa, kjer se bolj znojimo ali imamo več žlez lojnic, vendar pa je vsakodnevna uporaba gela po vsem telesu zelo pretirana,” svetuje dr. Janeš.
Knjiga Sodobna kozmetika, katere urednika sta doc. dr. Nina Kočevar Glavač in izr. prof. dr. Damjana Janeša, ki je bila tudi že nagrajena, ima tudi svojo spletno stran in profil na Facebooku. Nekaj receptov za preprosto uporabo zares naravnih sredstev, ki jih lahko uporabimo tudi za kozmetične namene, je zapisanih tudi tam.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo?
V kozmetiki se vse vrti okrog marketinga, pravita urednika več kot devetsto strani obsegajoče knjige Sodobna kozmetika.
“Če se malo pošalim, bi industrija ubijala za snov, ki bi zares globinsko prodrla v kožo in jo nahranila od znotraj,” eno od pogostih zavajajočih navedb pri opisu kozmetike zavrne doc. dr. Nina Kočevar Glavač.
Doc. dr. Nina Kočevar Glavač je skupaj z izr. prof. dr. Damjanom Janešem uredila več kot 900 strani dolgo knjigo Sodobna kozmetika, ki je tudi v svetovnem merilu izjemen pregled lastnosti in delovanja sestavin sodobne kozmetike.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo? Zakonodaja nam pri tem ni prav v pomoč, od proizvajalcev zahteva le, da našteje sestavine v pravilnem padajočem vrstnem redu, pri tem pa jim ni treba navesti njihovih deležev. Še večja težava so rastlinski izvlečki: »Ti so popolnoma neopredeljeni, nikjer ne piše, kakšni so, kako so pripravljeni, koliko aktivnih sestavin je v končnem izdelku,« pravi dr. Janeš.
“Kozmetika se, roko na srce, vrti okoli marketinga, bolj ko je neka sestavina eksotična, manj ko je je, bolj bo marketing to poudarjal,” je prepričana dr. Nina Kočevar Glavač.
“Težava je v tem, da imamo seveda tudi odlične kozmetične izdelke, a jih povprečen uporabnik ne more ločiti od slabih.“
Pri ločevanju dobrih in slabih kozmetičnih izdelkov nekoliko pomagajo certifikati. Nabor je res velik in je treba vsakega preverjati, a so lahko dobro vodilo. Velika težava je naročanje po spletu: evropska zakonodaja razmeroma dobro ureja področje varnosti kozmetičnih izdelkov, nimamo pa nikakršnega zagotovila, kaj je z izdelki iz tretjega sveta, kaj je v njih, kako so bili testirani in seveda je tudi varstvo potrošnika ob pritožbah le teoretično, še opozarja dr. Janeš.
Nam je lahko v pomoč pri odločanju o kakovosti tudi cena? “Žal nikakor ne,” se strinjata oba. “Zelo zloglasen primer so bili pred leti ceramidi. Večina krem jih je vsebovala v tako nizkih koncentracijah, da so bili že skoraj kot homeopatske razredčine, ljudje pa so pričakovali, da bodo seveda učinkovali. To je hudo zavajanje. Novejši primer je ekotin.”
“V znanstvenih raziskavah so potrdili, da ima ekotin dobre vlažilne učinke v dvoodstotni oziroma nekajodstotni koncentraciji, izdelki na trgu pa ga vsebujejo 0,1 odstotka. Oglašujejo pa, da ima izdelek izjemno vlažilno delovanje. Tega ne bi smeli,” sta odločna sogovornika.
Kaj pa sestavine, ki naj bi bile škodljive? Zadnje čase so na zatožni klopi predvsem parabeni. »Ti so med najbolj znanimi konzervansi, ki jih poznamo že desetletja. Nekateri so celo enaki naravnim in jih najdemo v borovnicah.
“V gonji proti njim zdaj uporabljamo veliko manj raziskane konzervanse. In čeprav pri parabenih stvari niso črno-bele, jih zdaj dajemo vse v en koš. Pri tem je res zmeda.”
“Povsem naravna bo zelo težko. Večina sodobnih izdelkov ima namreč za osnovo vodo, kar pomeni, da je verjetnost okužbe z mikroorganizmi res velika. Zato moramo uporabiti tudi konzervanse. Lahko bi seveda naredili tudi stoodstotno naravne izdelke, a to bi bili potem zelo mastni in ‘težki’, ki pa danes niso več trend. Danes želimo ‘lahke’ emulzije, kreme, serume, pri teh pa brez konzervansov ne gre, saj bi se sicer lahko v njih razmnožili nevarni mikroorganizmi.”
“Pri vsaki učinkovini, za katero obljubljajo, da bo ‘prodrla globoko in jo nahranila od znotraj’, moramo vedeti, da je koža namenjena zaščitni funkciji, njena zgradba je takšna, da prepušča le res malo snovi. Zato so vse te navedbe bolj ko ne obljube.”
“In še nekaj je treba vedeti: seveda vsaka krema učinkuje na površino kože, to nedvomno, a učinek traja le med njeno uporabo. Kmalu potem, ko jo bomo prenehali uporabljati, bo koža taka, kot je bila prej.”
“Mnogo premalo pa povemo o tem, da je najbolj bistvena ‘hrana’, ki prihaja od znotraj, od pravilne prehrane, zadostne hidracije telesa, telesne dejavnosti, stresa … To bi nas moralo bolj skrbeti. Zunanje nanašanje ni tako odločilno, kot je to,” menita farmacevta.
“Že samo zato, ker razumemo lekarno kot institucijo, ki se ukvarja z zdravjem, imamo podzavestno tudi kozmetiko, kupljeno v lekarni, za bolj učinkovito. Ob tem bi se morali zavedati, da je običajna kozmetika že v osnovi namenjena le negi, ohranjanju njene funkcije, ne pa zdravljenju, in da zato ne more imeti posebnih učinkov. Drugače je s posebnimi medicinskimi kremami na recept. Ker se v lekarnah prodaja marsikaj, bi morali biti res pozorni na to, kaj je izdelek za zdravljenje in kaj običajen kozmetični izdelek. Samo zato, ker se prodaja v lekarni, nobena običajna kozmetika ni boljša,” opozarja na razliko dr. Janeš.
Osnovna filozofija vsega znanja, zbranega med urejanjem te knjige, je zagotovo, da bi morala biti kozmetika veliko bolj preprosta. V takem izdelku morajo biti le sestavine, ki so nujno potrebne, a naj bodo izbrane premišljeno in v koncentracijah, ki res lahko delujejo. In ne nazadnje, morale bi biti tudi okoljsko sprejemljive, da se izdelek na naši koži razgradi v snovi, ki jih poznata tako naše telo kot narava.
“Predvsem pa bi se morali zavedati, da kozmetiko uporabljamo prepogosto in preveč. Sploh čistila za kožo, ki ima svojo zaščitno plast. Umivati jo je treba predvsem na predelih telesa, kjer se bolj znojimo ali imamo več žlez lojnic, vendar pa je vsakodnevna uporaba gela po vsem telesu zelo pretirana,” svetuje dr. Janeš.
Knjiga Sodobna kozmetika, katere urednika sta doc. dr. Nina Kočevar Glavač in izr. prof. dr. Damjana Janeša, ki je bila tudi že nagrajena, ima tudi svojo spletno stran in profil na Facebooku. Nekaj receptov za preprosto uporabo zares naravnih sredstev, ki jih lahko uporabimo tudi za kozmetične namene, je zapisanih tudi tam.
Gnojni meningitis ni tista vrsta meningitisa, kot jo poznamo v običajnem pomenu bolezni in ki jo prenašajo klopi, njegovi povzročitelji pa so virusi. Ne, gnojni meningitis je vrsta bakterijske okužbe, ki ima lahko že v nekaj urah katastrofalne posledice za bolnika, če je ne zdravimo ustrezno in pravočasno. Še posebej ranljivi so otroci in starejši.
Zadnje dni nas je razvajalo sonce in njegove žarke so pozdravili vsi, ki jih v zimskih dneh mučijo utrujenost, razdražljivost in nenehna potreba po ogljikovih hidratih. Sezonska razpoloženjska motnja oziroma sezonska ali zimska depresija nastopi s krajšanjem dneva. Slabo počutje se stopnjuje, vrhunec doseže januarja in februarja ter izzveni s prihodom pomladi. V določenih primerih depresijo omilijo že redni sprehodi, svež zrak in zdrava prehrana, pri hujših primerih pa je potrebna strokovna pomoč. O sezonski razpoloženjski motnji smo se pogovarjali z doktorico Andrejo Pšeničny, psihologinjo in psihoterapevtko.
Letos je več hospitalizacij obolelih za gripo in druga virozna obolenja kot minula leta. Gost oddaje je bil Marko Pokorn z Infekcijske klinike.
Samopoškodbeno vedenje je namerno poškodovanje lastnega telesa, ki povzroča bolečino, krvavitve, brazgotine ali podplutbe. Najpogostejše je rezanje.
Sadje in zelenjava sta odlična vira prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, pa vendar ju Slovenci zaužijemo bistveno premalo. Po zadnji raziskavi Inštituta za nutricionistiko naj bi le polovica anketirancev zaužila sadje in zelenjavo vsaj enkrat dnevno, kar je bistveno premalo za ohranjanje našega zdravja. O tem, kako malo vemo o sadju in zelenjavi, bo govoril vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko dr. Igor Pravst.
V nenehnem družbenem stremljenju k mladosti in mladostnosti, ženske klimakterij pogosto razumejo predvsem kot neželen znak staranja. A klimakterij lahko prinaša tudi resnejše zdravstvene težave. Kako lahko na njegov potek bistveno vplivamo tudi z drugačnim življenjskim slogom, kdaj težave zahtevajo zdravljenje, ali so bioidentični hormoni primerna pomoč, pa tudi, zakaj do menopavze prihaja že pred 40. letom, smo govorili z dr. Bojano Pinter z Ginekološke klinike v Ljubljani.
Bolnišnična oskrba bolnikov in njihova varnost se v Evropski uniji precej[GV1] razlikujeta od države do države, prav tako pa se razlikuje tudi odnos do bolnišničnih okužb. A dejstvo je, da zaradi njih v Evropi vsako leto umre 37.000 ljudi, ob tem pa bolnišnične okužbe zakrivijo 16 milijonov dodatnih bolnišničnih dni, ki stanejo več kot 5 milijard evrov na leto. Najpogostejše tovrstne okužbe so respiratorne, na primer bolnišnična pljučnica, okužbe sečil in kirurške okužbe. Čeprav danes o njih v teoriji vemo tako rekoč vse, pa v praksi še vedno škriplje pri njihovem preprečevanju. Z iskanjem rešitev se ukvarjajo strokovnjaki iz številnih evropskih držav. Nekaj raziskav in predlogov so predstavili tudi v Rimu, kjer je na začetku decembra potekala konferenca o varnosti bolnikov in kakovosti oskrbe, ki jo je pripravila Evropska komisija.
Z vnovično odpovedjo uvedbe davka na sladkane pijače ne bi smela znova na stranski tir tudi opozorila zdravnikov in prehranskih strokovnjakov, da je sladkorja v prehrani odločno preveč in da ima njegovo prekomerno uživanje, predvsem pri otrocih in mladostnikih, zelo raznolike posledice. Predvsem fruktoza se namreč v telesu presnavlja podobno kot alkohol in vodi ne le v epidemijo debelosti, pač pa tudi v številne bolezni, za katerimi obolevajo tudi tisti z normalno telesno težo. Sladkor je dodan številnim prehrambenim izdelkom, v velikih količinah tudi tistim, ki so pogosta hrana otrok ali celo veljajo za zdrave. Je res upravičeno na zatožni klopi predvsem sladkor v pijačah?
Morda jim res rečemo otroške, a bolezni kot so ošpice, norice, rdečke, oslovski kašelj ali davica, so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Koliko odrasle pred njimi še ščitijo cepljenja iz otroštva; bi bilo ob vnovičnih pojavih teh bolezni katera med njimi smiselno obnoviti? Kako lahko preverimo, ali smo v otroštvu preboleli kakšno od bolezni in za katerimi, že prebolenimi, zagotovo ne moremo ponovno zboleti? Dr. Marta Grgič Vitek bo odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Morda jim res rečemo otroške, a bolezni kot so ošpice, norice, rdečke, oslovski kašelj ali davica, so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Koliko odrasle pred njimi še ščitijo cepljenja iz otroštva; bi bilo ob vnovičnih pojavih teh bolezni katera med njimi smiselno obnoviti? Kako lahko preverimo, ali smo v otroštvu preboleli kakšno od bolezni in za katerimi, že prebolenimi, zagotovo ne moremo ponovno zboleti? Dr. Marta Grgič Vitek bo odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Skoraj vsi smo že na lastni koži občutili anozmijo oziroma izgubo voha, ko nas je napadel prehlad. Vendar smo po nekaj dneh ali tednih spet lahko uživali v vonju najljubše večerje, izbrali parfumu ali pa ob vonju sveže pečenih piškotov pomislili na otroštvo. Vohalni sistem je pomemben del zaznavanja sveta okoli nas. Vonjave nas povežejo z okolico, nas opozorijo na nevarnosti, v nas vzbudijo prijetne spomine, pomena voha pa se pogosto ne zavedamo, dokler ga ne izgubimo. O vohu in njegovi izgubi bo spregovorila tokratna Ambulanta 202.
Duševne stiske v zgodnjem materinstvu so veliko bolj pogoste, kot se o njih sliši. Vsaj ena ali dve od desetih žensk postaneta po porodu depresivni in/ali tesnobni. Najpogosteje se ti duševni težavi pojavita od štiri do šest tednov po porodu, večinoma trajata od tri do šest mesecev. Ženske si zaslužijo najboljšo pomoč, ki jo lahko dobijo. A najprej morajo težave prepoznati. Dr. Zalka Drglin, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Družba se čedalje bolj zaveda, da se je ob odvisnosti od mamil, alkohola in odnosov v prejšnjih nekaj letih tudi pri nas zelo razširila zasvojenost z elektronskimi mediji in spletom. Najbolj so ji podvrženi mladi od 15-ega do 30-ega leta – mladoletni igrajo spletne igrice za več igralcev, moški hazardirajo in gledajo pornografijo, ženske pa so strastne nakupovalke v spletnih trgovinah in redne uporabnice družabnih omrežij. Kako prepoznati bolezenska znamenja, kdaj ukrepati in predvsem – kako sami pri sebi ugotoviti, ali gre za navado ali zasvojenost pa v tokratni Ambulanti 202.
Če bi nekomu, ki ima parodontalno bolezen, izmerili površino krvavečih dlesni, bi ta merila vsaj 42 kvadratnih centimetrov. Če bi tako odprto rano imeli kjerkoli drugje na telesu, bi nam ne padlo na pamet, da jo zanemarimo, pri parodontalnih boleznih pa jo zelo pogosto, čeprav lahko povzroča ne le težave v ustih, pač pa tudi resna obolenja drugod po telesu, opozarja stomatolog prof. dr. Milan Petelin.
V ambulanti 202 smo tokrat govorili o paliativni medicini, ki neozdravljivo bolnim omogoča preživljanje zadnjih mesecev življenja na domu.
Luskavica oziroma psoriaza je večplastna kronična avtoimuna sistemska vnetna bolezen, ki sicer ni nalezljiva, a zardi sprememb na koži bolnike pogosto spremlja stigma. Po vsem svetu je okoli 125 milijonov obolelih, v Sloveniji pa med 30 in 40 tisoč, najpogosteje pa se pojavi med 15. in 35. letom starosti. Kako se mladi bolniki soočajo s to boleznijo in kako vpliva na njihovo življenje, je razkrila tokratna Ambulanta.
Pri zastoju srca lahko pomagate tudi vi. prisluhnite tokratni Ambulanti 202!
Duševna bolezen ne spremeni življenja le obolelemu, pač pa tudi bližnjim. Kakšno pomoč potrebujejo svojci, kako se soočajo z boleznijo in stigmo, ki jo ta še zmeraj nosi, kako so jim pri tem lahko v pomoč podporne skupine? Gost Ambulante 202 bo dolgoletni vodja skupine za samopomoč svojcev pri Slovenskem združenju za duševno zdravje – Šentu – Edo Belak.
V javnosti pogostokrat vlada napačno prepričanje, da je novorojenček le »vreča refleksov«, kar – kot poudarjajo strokovnjaki neonatalne nevrologije – nikakor ne drži. Novorojenček že takoj po rojstvu komunicira z okolico in se odziva na dražljaje, kar kaže na zapleteno delovanje njegovega živčnega sistema.
September ni le začetek novega šolskega leta, ampak za marsikoga tudi začetek vadbe. Na tržišču je pestra paleta najrazličnejših skupinskih vadb, med katerimi se je kar težko odločiti in izbrati pravo ter sebi primerno in koristno vadbo za dobro počutje in zdravje.
Neveljaven email naslov