Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo?
V kozmetiki se vse vrti okrog marketinga, pravita urednika več kot devetsto strani obsegajoče knjige Sodobna kozmetika.
“Če se malo pošalim, bi industrija ubijala za snov, ki bi zares globinsko prodrla v kožo in jo nahranila od znotraj,” eno od pogostih zavajajočih navedb pri opisu kozmetike zavrne doc. dr. Nina Kočevar Glavač.
Doc. dr. Nina Kočevar Glavač je skupaj z izr. prof. dr. Damjanom Janešem uredila več kot 900 strani dolgo knjigo Sodobna kozmetika, ki je tudi v svetovnem merilu izjemen pregled lastnosti in delovanja sestavin sodobne kozmetike.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo? Zakonodaja nam pri tem ni prav v pomoč, od proizvajalcev zahteva le, da našteje sestavine v pravilnem padajočem vrstnem redu, pri tem pa jim ni treba navesti njihovih deležev. Še večja težava so rastlinski izvlečki: »Ti so popolnoma neopredeljeni, nikjer ne piše, kakšni so, kako so pripravljeni, koliko aktivnih sestavin je v končnem izdelku,« pravi dr. Janeš.
“Kozmetika se, roko na srce, vrti okoli marketinga, bolj ko je neka sestavina eksotična, manj ko je je, bolj bo marketing to poudarjal,” je prepričana dr. Nina Kočevar Glavač.
“Težava je v tem, da imamo seveda tudi odlične kozmetične izdelke, a jih povprečen uporabnik ne more ločiti od slabih.“
Pri ločevanju dobrih in slabih kozmetičnih izdelkov nekoliko pomagajo certifikati. Nabor je res velik in je treba vsakega preverjati, a so lahko dobro vodilo. Velika težava je naročanje po spletu: evropska zakonodaja razmeroma dobro ureja področje varnosti kozmetičnih izdelkov, nimamo pa nikakršnega zagotovila, kaj je z izdelki iz tretjega sveta, kaj je v njih, kako so bili testirani in seveda je tudi varstvo potrošnika ob pritožbah le teoretično, še opozarja dr. Janeš.
Nam je lahko v pomoč pri odločanju o kakovosti tudi cena? “Žal nikakor ne,” se strinjata oba. “Zelo zloglasen primer so bili pred leti ceramidi. Večina krem jih je vsebovala v tako nizkih koncentracijah, da so bili že skoraj kot homeopatske razredčine, ljudje pa so pričakovali, da bodo seveda učinkovali. To je hudo zavajanje. Novejši primer je ekotin.”
“V znanstvenih raziskavah so potrdili, da ima ekotin dobre vlažilne učinke v dvoodstotni oziroma nekajodstotni koncentraciji, izdelki na trgu pa ga vsebujejo 0,1 odstotka. Oglašujejo pa, da ima izdelek izjemno vlažilno delovanje. Tega ne bi smeli,” sta odločna sogovornika.
Kaj pa sestavine, ki naj bi bile škodljive? Zadnje čase so na zatožni klopi predvsem parabeni. »Ti so med najbolj znanimi konzervansi, ki jih poznamo že desetletja. Nekateri so celo enaki naravnim in jih najdemo v borovnicah.
“V gonji proti njim zdaj uporabljamo veliko manj raziskane konzervanse. In čeprav pri parabenih stvari niso črno-bele, jih zdaj dajemo vse v en koš. Pri tem je res zmeda.”
“Povsem naravna bo zelo težko. Večina sodobnih izdelkov ima namreč za osnovo vodo, kar pomeni, da je verjetnost okužbe z mikroorganizmi res velika. Zato moramo uporabiti tudi konzervanse. Lahko bi seveda naredili tudi stoodstotno naravne izdelke, a to bi bili potem zelo mastni in ‘težki’, ki pa danes niso več trend. Danes želimo ‘lahke’ emulzije, kreme, serume, pri teh pa brez konzervansov ne gre, saj bi se sicer lahko v njih razmnožili nevarni mikroorganizmi.”
“Pri vsaki učinkovini, za katero obljubljajo, da bo ‘prodrla globoko in jo nahranila od znotraj’, moramo vedeti, da je koža namenjena zaščitni funkciji, njena zgradba je takšna, da prepušča le res malo snovi. Zato so vse te navedbe bolj ko ne obljube.”
“In še nekaj je treba vedeti: seveda vsaka krema učinkuje na površino kože, to nedvomno, a učinek traja le med njeno uporabo. Kmalu potem, ko jo bomo prenehali uporabljati, bo koža taka, kot je bila prej.”
“Mnogo premalo pa povemo o tem, da je najbolj bistvena ‘hrana’, ki prihaja od znotraj, od pravilne prehrane, zadostne hidracije telesa, telesne dejavnosti, stresa … To bi nas moralo bolj skrbeti. Zunanje nanašanje ni tako odločilno, kot je to,” menita farmacevta.
“Že samo zato, ker razumemo lekarno kot institucijo, ki se ukvarja z zdravjem, imamo podzavestno tudi kozmetiko, kupljeno v lekarni, za bolj učinkovito. Ob tem bi se morali zavedati, da je običajna kozmetika že v osnovi namenjena le negi, ohranjanju njene funkcije, ne pa zdravljenju, in da zato ne more imeti posebnih učinkov. Drugače je s posebnimi medicinskimi kremami na recept. Ker se v lekarnah prodaja marsikaj, bi morali biti res pozorni na to, kaj je izdelek za zdravljenje in kaj običajen kozmetični izdelek. Samo zato, ker se prodaja v lekarni, nobena običajna kozmetika ni boljša,” opozarja na razliko dr. Janeš.
Osnovna filozofija vsega znanja, zbranega med urejanjem te knjige, je zagotovo, da bi morala biti kozmetika veliko bolj preprosta. V takem izdelku morajo biti le sestavine, ki so nujno potrebne, a naj bodo izbrane premišljeno in v koncentracijah, ki res lahko delujejo. In ne nazadnje, morale bi biti tudi okoljsko sprejemljive, da se izdelek na naši koži razgradi v snovi, ki jih poznata tako naše telo kot narava.
“Predvsem pa bi se morali zavedati, da kozmetiko uporabljamo prepogosto in preveč. Sploh čistila za kožo, ki ima svojo zaščitno plast. Umivati jo je treba predvsem na predelih telesa, kjer se bolj znojimo ali imamo več žlez lojnic, vendar pa je vsakodnevna uporaba gela po vsem telesu zelo pretirana,” svetuje dr. Janeš.
Knjiga Sodobna kozmetika, katere urednika sta doc. dr. Nina Kočevar Glavač in izr. prof. dr. Damjana Janeša, ki je bila tudi že nagrajena, ima tudi svojo spletno stran in profil na Facebooku. Nekaj receptov za preprosto uporabo zares naravnih sredstev, ki jih lahko uporabimo tudi za kozmetične namene, je zapisanih tudi tam.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo?
V kozmetiki se vse vrti okrog marketinga, pravita urednika več kot devetsto strani obsegajoče knjige Sodobna kozmetika.
“Če se malo pošalim, bi industrija ubijala za snov, ki bi zares globinsko prodrla v kožo in jo nahranila od znotraj,” eno od pogostih zavajajočih navedb pri opisu kozmetike zavrne doc. dr. Nina Kočevar Glavač.
Doc. dr. Nina Kočevar Glavač je skupaj z izr. prof. dr. Damjanom Janešem uredila več kot 900 strani dolgo knjigo Sodobna kozmetika, ki je tudi v svetovnem merilu izjemen pregled lastnosti in delovanja sestavin sodobne kozmetike.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo? Zakonodaja nam pri tem ni prav v pomoč, od proizvajalcev zahteva le, da našteje sestavine v pravilnem padajočem vrstnem redu, pri tem pa jim ni treba navesti njihovih deležev. Še večja težava so rastlinski izvlečki: »Ti so popolnoma neopredeljeni, nikjer ne piše, kakšni so, kako so pripravljeni, koliko aktivnih sestavin je v končnem izdelku,« pravi dr. Janeš.
“Kozmetika se, roko na srce, vrti okoli marketinga, bolj ko je neka sestavina eksotična, manj ko je je, bolj bo marketing to poudarjal,” je prepričana dr. Nina Kočevar Glavač.
“Težava je v tem, da imamo seveda tudi odlične kozmetične izdelke, a jih povprečen uporabnik ne more ločiti od slabih.“
Pri ločevanju dobrih in slabih kozmetičnih izdelkov nekoliko pomagajo certifikati. Nabor je res velik in je treba vsakega preverjati, a so lahko dobro vodilo. Velika težava je naročanje po spletu: evropska zakonodaja razmeroma dobro ureja področje varnosti kozmetičnih izdelkov, nimamo pa nikakršnega zagotovila, kaj je z izdelki iz tretjega sveta, kaj je v njih, kako so bili testirani in seveda je tudi varstvo potrošnika ob pritožbah le teoretično, še opozarja dr. Janeš.
Nam je lahko v pomoč pri odločanju o kakovosti tudi cena? “Žal nikakor ne,” se strinjata oba. “Zelo zloglasen primer so bili pred leti ceramidi. Večina krem jih je vsebovala v tako nizkih koncentracijah, da so bili že skoraj kot homeopatske razredčine, ljudje pa so pričakovali, da bodo seveda učinkovali. To je hudo zavajanje. Novejši primer je ekotin.”
“V znanstvenih raziskavah so potrdili, da ima ekotin dobre vlažilne učinke v dvoodstotni oziroma nekajodstotni koncentraciji, izdelki na trgu pa ga vsebujejo 0,1 odstotka. Oglašujejo pa, da ima izdelek izjemno vlažilno delovanje. Tega ne bi smeli,” sta odločna sogovornika.
Kaj pa sestavine, ki naj bi bile škodljive? Zadnje čase so na zatožni klopi predvsem parabeni. »Ti so med najbolj znanimi konzervansi, ki jih poznamo že desetletja. Nekateri so celo enaki naravnim in jih najdemo v borovnicah.
“V gonji proti njim zdaj uporabljamo veliko manj raziskane konzervanse. In čeprav pri parabenih stvari niso črno-bele, jih zdaj dajemo vse v en koš. Pri tem je res zmeda.”
“Povsem naravna bo zelo težko. Večina sodobnih izdelkov ima namreč za osnovo vodo, kar pomeni, da je verjetnost okužbe z mikroorganizmi res velika. Zato moramo uporabiti tudi konzervanse. Lahko bi seveda naredili tudi stoodstotno naravne izdelke, a to bi bili potem zelo mastni in ‘težki’, ki pa danes niso več trend. Danes želimo ‘lahke’ emulzije, kreme, serume, pri teh pa brez konzervansov ne gre, saj bi se sicer lahko v njih razmnožili nevarni mikroorganizmi.”
“Pri vsaki učinkovini, za katero obljubljajo, da bo ‘prodrla globoko in jo nahranila od znotraj’, moramo vedeti, da je koža namenjena zaščitni funkciji, njena zgradba je takšna, da prepušča le res malo snovi. Zato so vse te navedbe bolj ko ne obljube.”
“In še nekaj je treba vedeti: seveda vsaka krema učinkuje na površino kože, to nedvomno, a učinek traja le med njeno uporabo. Kmalu potem, ko jo bomo prenehali uporabljati, bo koža taka, kot je bila prej.”
“Mnogo premalo pa povemo o tem, da je najbolj bistvena ‘hrana’, ki prihaja od znotraj, od pravilne prehrane, zadostne hidracije telesa, telesne dejavnosti, stresa … To bi nas moralo bolj skrbeti. Zunanje nanašanje ni tako odločilno, kot je to,” menita farmacevta.
“Že samo zato, ker razumemo lekarno kot institucijo, ki se ukvarja z zdravjem, imamo podzavestno tudi kozmetiko, kupljeno v lekarni, za bolj učinkovito. Ob tem bi se morali zavedati, da je običajna kozmetika že v osnovi namenjena le negi, ohranjanju njene funkcije, ne pa zdravljenju, in da zato ne more imeti posebnih učinkov. Drugače je s posebnimi medicinskimi kremami na recept. Ker se v lekarnah prodaja marsikaj, bi morali biti res pozorni na to, kaj je izdelek za zdravljenje in kaj običajen kozmetični izdelek. Samo zato, ker se prodaja v lekarni, nobena običajna kozmetika ni boljša,” opozarja na razliko dr. Janeš.
Osnovna filozofija vsega znanja, zbranega med urejanjem te knjige, je zagotovo, da bi morala biti kozmetika veliko bolj preprosta. V takem izdelku morajo biti le sestavine, ki so nujno potrebne, a naj bodo izbrane premišljeno in v koncentracijah, ki res lahko delujejo. In ne nazadnje, morale bi biti tudi okoljsko sprejemljive, da se izdelek na naši koži razgradi v snovi, ki jih poznata tako naše telo kot narava.
“Predvsem pa bi se morali zavedati, da kozmetiko uporabljamo prepogosto in preveč. Sploh čistila za kožo, ki ima svojo zaščitno plast. Umivati jo je treba predvsem na predelih telesa, kjer se bolj znojimo ali imamo več žlez lojnic, vendar pa je vsakodnevna uporaba gela po vsem telesu zelo pretirana,” svetuje dr. Janeš.
Knjiga Sodobna kozmetika, katere urednika sta doc. dr. Nina Kočevar Glavač in izr. prof. dr. Damjana Janeša, ki je bila tudi že nagrajena, ima tudi svojo spletno stran in profil na Facebooku. Nekaj receptov za preprosto uporabo zares naravnih sredstev, ki jih lahko uporabimo tudi za kozmetične namene, je zapisanih tudi tam.
Krvni raki so le ena od vrste rakavih obolenj, na katere opozarjajo tudi posamezni t.i. mednarodni dnevi. Ta teden smo že obeležili svetovni dan limfoma, v ponedeljek bo tak dan še posebej opozarjal na kronično mieloično levkemijo KML, eno od vrst krvnega raka.
V teh dneh starši svojim otrokom polnijo urnike tudi z obšolskimi dejavnostmi in mnogi želijo mednje vključili tudi šport. Toda ponudbe splošne vadbe skorajda ni več, izbira je vse bolj specializirana, starši in trenerji pa vse bolj usmerjeni v čim prejšnjo dosego dobrih ali kar vrhunskih rezultatov. Prinaša zelo zgodnje odkrivanje športnih talentov prednosti in boljše možnosti za vrhunske rezultate? Kolikšna je verjetnost za poškodbe in kakšne pasti se še skrivajo v prezgodnji izbiri enega samega športa ter preveliki vnemi v doseganju vrhunskih rezultatov, opozarjamo v tokratni Ambulanti 202.
Svetovni splet je od sredine julija poln akcij polivanja z ledeno mrzlo vodo, ob čemer huda bolezen, ki ji je izziv namenjen, bolj ali manj ostaja uganka. Amiotrofična lateralna skleroza ali krajše ALS vpliva na usihanje mišic in povzroča hudo obliko hromosti, bolnikom pa po diagnozi v povprečju preostanejo le tri leta življenja.
Tokrat zgodba o neplodnosti – težavi, ki jo ima vsak šesti par, a o kateri spregovorijo redki. Zgodbo Katje in Jureta predstavljamo v tokratni Ambulanti 202.
Jan Šilec je študent, od malih nog je igral košarko, v minulih letih pa ga je zasvojilo zlasti petje v a capella skupinah. Svoje življenje, se rad pošali, zdaj deli na dve obdobji: PMK in PMK – pred možgansko kapjo in po možganski kapi. “Pozabim, dokler se ne vstanem iz postelje, ker se pač ne morem normalno vstati,« opisuje Jan, ki pred možgansko kapjo, ki ga je presenetila pri 24. letih, nikoli ni imel zdravstvenih težav: »Nikoli v življenju me ni bolela niti glava.”
Miha je bil vrhunski veslač, udeleženec treh olimpijskih iger, ko je nenadoma moral končati svojo športno pot, saj je zaradi intenzivnih treningov srčna mišica imela povsem bolezensko sliko. Miha Pirih zato po svoji izkušnji s kardiomiopatijo opozarja, da vrhunski šport včasih zahteva res visok davek.
Vrsto let, ko so ga boleli sklepi, predvsem pa hrbtenica, danes 21-letni Aljaž, ni vedel, da je pravzaprav revma tista, ki mu povzroča vse hujše težave.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
“Moja babica je drugačna” je drobna slikanica, ki sta jo skupaj ustvarili babica Slavica Jaušovec in njena takrat šestletna vnukinja Lena. Napisana je tudi zato, da bi Lena in njeni vrstniki lažje razumela babičino bolezen – multiplo sklerozo.
Kako se spopasti z diagnozo rak, kakšna čustva so prisotna ob premagovanju takšne bolezni in kako se spremeni življenje po ozdravitvi, nam bo zaupal 27-letni absolvent arhitekture Staš Mitrovič, ki je pred dvema letoma premagal raka na debelem črevesu
Mariborčanka Marija Požlep že 20 let živi z bipolarno motnjo. Življenje, zaznamovano z boleznijo je polno vzponov in padcev, pa tudi strahu, nerazumevanja bolezni in stigme, ki jo posledice take bolezni prinašajo. Tudi zato, da bi ljudje to bolezen bolje razumeli in lažje sprejemali, bo o njej spregovorila v Ambulanti 202.
Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.
Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.
Skrbno načrtovanje dopusta, krajših ali daljših potovanj, lahko prepreči marsikatero zdravstveno nevšečnost. Na katere težave moramo biti pripravljeni, kako lahko preprečimo tveganja za okužbe, kaj je nepogrešljivo v potovalni lekarni, kakšni so preventivni zdravstveni ukrepi.
Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.
Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.
Odstranjevanje tetovaž postaja ponekod po svetu že donosnejši posel kot samo tetoviranje. Čeprav je uspešnost odstranjevanja odvisna od številnih dejavnikov, so tudi najbolj uspešne in preizkušene metode pomankljive.
Je elektronska cigareta res veliko manj škodljiva od tobačnega izvirnika, ali pa je le ena od še vedno škodljivih vzporednic kadilski razvadi?
“Izkušnje, ki jih imam v kliniki, kažejo, da praktično ni človeka brez plombe oziroma zalivke,” ocenjuje Sebastijan Perko, zobozdravnik, ki je na Institutu Jožefa Stefana doktoriral iz materialov, natančneje iz keramike. Ko ga povprašamo o povprečnem številu zalivk na osebo, se ustavi pri štirih, petih, a to je le subjektivna ocena, doda, pridobljena na približno 1000 pacientih.
Neveljaven email naslov