Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek

27.07.2017

Nenehen stres, hitenje, večopravilnost, dokazovanje, da zmoremo vse in še več in tudi zahteve z vseh koncev, da je vse mogoče, če le dovolj garaš, vse več ljudi peljejo v hude stiske, mnoge tudi v izgorelost. Zato so se pri Zavodu Med.over.net, ki vrsto let ponuja brezplačne forume, na katerih svetujejo številni strokovnjaki, odločili, da bodo s posebno akcijo "Ustavi se" ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom. Na spletni strani ustavi.se lahko na njihov virtualni števec tako simbolično dodate minuto svojega časa in s tem podprete akcijo. Predvsem pa naj ta minuta ne ostane le simbolična, pač pa naj o povod za razmislek o tem, ali se res ne bi dalo drugače. Doslej je bilo za ta namen podarjenih že več kot 493.000 minut. Celotni akciji pa bo od danes naprej ritem dajala tudi neke vrste himna akcije z naslovom Dej se ustav, tekst je namreč prav za to akcijo spisal ambasador in podpornik akcije Nipke, glasbo in aranžma je dodal Damjan Jović.

Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek

Medtem ko utrujenost in izčrpanost lahko ozdravimo že nekaj dnevi počitka in regeneracije, je izgorelost -s številnimi telesnimi posledicami- stanje, iz katerega se ne izvijemo kar mimogrede. To zdaj ve tudi zdravnica, psihiatrinja in psihoterapevtka Daniela Fiket: s pridnostjo in prizadevnostjo, značilno že za študente medicine in za zdravnike, ob perfekcionizmu in ob strahu za materialno prihodnost svoje družine s tremi majhnimi otroki, so se njene težave kopičile vse dokler pristala na invalidskem vozičku. Zdaj tudi s temi izkušnjami iz pasti izgorelosti pomaga drugim.

Moje telo se je tako uprlo, da se nisem mogla več premakniti! Dolgoročna rešitev ni v zdravilih, ampak da spremenimo vedenjske vzorce, ki so do izgorelosti pripeljali.

“Dej se ustav!”

Tudi z njeno zgodbo se Val 202 kot medijski partner pridružuje akciji Ustavi se Zavoda Med.Over.Net, na katerem naša sogovornica brezplačno svetuje na forumih “Psihiatrija” in “Zasvojenost in pomoč”. Za akcijo, ki si prizadeva ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom, je Nipke napisal tudi himno “Dej se ustav”.

Besedilo: Boštjan Nipič / Glasba in aranžma: Damjan Jović / Kitara: Leon Žunec

Tok tega narest morm,
sej mi prija, tale lajf se odvija na fast forward,
pizderija, ampak zmeri je vajb da jst zmorm,
ker me ubija, »če ne morm bit the best, lej, dobr ni izbira, zame,
ker »če ne bom sam, kdo bo investeru vame,
pozn grem dam, ne pustim da me večer uzame,
ne jem u meru hrane, skos se mi mudi,
klici en za drugim, fak, telefon mi skos zvoni,
frendi mi praujo model, kdaj boš začilu kej,
še mami vidm sam u nedeljo na kosilu, lej,
in dons sm spet jedu sam en obrok, vem da večerje nam,
niti ne vem več ker je dan,
a loh, zmer je plan,
ta čs hitr beži, zato si bom skreeru sam, k otrok,
naredu skok u neznano, zadihu spontano,
uživu u trenutku, ker je sonce nad mano

Ref:
In k mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,
Sam seb rečm “dej se ustau”

Zbudim se, okn odprt, prepih, sede mi tale vonj,
dubu navdih, spet tale telefon, svira,
nebom pustu, da me potegne iz đira,
namest da pobegnm, dons izbiram,
dons izbiram otroka u seb,
zavestno, postavlam sebe na prvo mesto, globok u seb
čutm čs za spremembo,
Čs, da se uprašam kam grem, kaj mi je zares pomembno,
zakaj se matram, kaj sploh pomen to da ti rata,
in kaj če mi ne rata,
kakšn je moj vrednostni sistem, in a je vredn tega časa,
morm bit iskren, zato ker čs ne prizanaša,
in kaj pomaga ti uspeh da si bogt,
in kaj sm jes, brez ljudi k jih mam rd,
in k bom vedu se bom nehu spraševt,
do takrt, do takrt , do takrt pa….

Ref:
Kadar mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,

Sam seb rečm “dej se ustau”.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek

27.07.2017

Nenehen stres, hitenje, večopravilnost, dokazovanje, da zmoremo vse in še več in tudi zahteve z vseh koncev, da je vse mogoče, če le dovolj garaš, vse več ljudi peljejo v hude stiske, mnoge tudi v izgorelost. Zato so se pri Zavodu Med.over.net, ki vrsto let ponuja brezplačne forume, na katerih svetujejo številni strokovnjaki, odločili, da bodo s posebno akcijo "Ustavi se" ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom. Na spletni strani ustavi.se lahko na njihov virtualni števec tako simbolično dodate minuto svojega časa in s tem podprete akcijo. Predvsem pa naj ta minuta ne ostane le simbolična, pač pa naj o povod za razmislek o tem, ali se res ne bi dalo drugače. Doslej je bilo za ta namen podarjenih že več kot 493.000 minut. Celotni akciji pa bo od danes naprej ritem dajala tudi neke vrste himna akcije z naslovom Dej se ustav, tekst je namreč prav za to akcijo spisal ambasador in podpornik akcije Nipke, glasbo in aranžma je dodal Damjan Jović.

Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek

Medtem ko utrujenost in izčrpanost lahko ozdravimo že nekaj dnevi počitka in regeneracije, je izgorelost -s številnimi telesnimi posledicami- stanje, iz katerega se ne izvijemo kar mimogrede. To zdaj ve tudi zdravnica, psihiatrinja in psihoterapevtka Daniela Fiket: s pridnostjo in prizadevnostjo, značilno že za študente medicine in za zdravnike, ob perfekcionizmu in ob strahu za materialno prihodnost svoje družine s tremi majhnimi otroki, so se njene težave kopičile vse dokler pristala na invalidskem vozičku. Zdaj tudi s temi izkušnjami iz pasti izgorelosti pomaga drugim.

Moje telo se je tako uprlo, da se nisem mogla več premakniti! Dolgoročna rešitev ni v zdravilih, ampak da spremenimo vedenjske vzorce, ki so do izgorelosti pripeljali.

“Dej se ustav!”

Tudi z njeno zgodbo se Val 202 kot medijski partner pridružuje akciji Ustavi se Zavoda Med.Over.Net, na katerem naša sogovornica brezplačno svetuje na forumih “Psihiatrija” in “Zasvojenost in pomoč”. Za akcijo, ki si prizadeva ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom, je Nipke napisal tudi himno “Dej se ustav”.

Besedilo: Boštjan Nipič / Glasba in aranžma: Damjan Jović / Kitara: Leon Žunec

Tok tega narest morm,
sej mi prija, tale lajf se odvija na fast forward,
pizderija, ampak zmeri je vajb da jst zmorm,
ker me ubija, »če ne morm bit the best, lej, dobr ni izbira, zame,
ker »če ne bom sam, kdo bo investeru vame,
pozn grem dam, ne pustim da me večer uzame,
ne jem u meru hrane, skos se mi mudi,
klici en za drugim, fak, telefon mi skos zvoni,
frendi mi praujo model, kdaj boš začilu kej,
še mami vidm sam u nedeljo na kosilu, lej,
in dons sm spet jedu sam en obrok, vem da večerje nam,
niti ne vem več ker je dan,
a loh, zmer je plan,
ta čs hitr beži, zato si bom skreeru sam, k otrok,
naredu skok u neznano, zadihu spontano,
uživu u trenutku, ker je sonce nad mano

Ref:
In k mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,
Sam seb rečm “dej se ustau”

Zbudim se, okn odprt, prepih, sede mi tale vonj,
dubu navdih, spet tale telefon, svira,
nebom pustu, da me potegne iz đira,
namest da pobegnm, dons izbiram,
dons izbiram otroka u seb,
zavestno, postavlam sebe na prvo mesto, globok u seb
čutm čs za spremembo,
Čs, da se uprašam kam grem, kaj mi je zares pomembno,
zakaj se matram, kaj sploh pomen to da ti rata,
in kaj če mi ne rata,
kakšn je moj vrednostni sistem, in a je vredn tega časa,
morm bit iskren, zato ker čs ne prizanaša,
in kaj pomaga ti uspeh da si bogt,
in kaj sm jes, brez ljudi k jih mam rd,
in k bom vedu se bom nehu spraševt,
do takrt, do takrt , do takrt pa….

Ref:
Kadar mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,

Sam seb rečm “dej se ustau”.


19.02.2015

Gnojni meningitis

Gnojni meningitis ni tista vrsta meningitisa, kot jo poznamo v običajnem pomenu bolezni in ki jo prenašajo klopi, njegovi povzročitelji pa so virusi. Ne, gnojni meningitis je vrsta bakterijske okužbe, ki ima lahko že v nekaj urah katastrofalne posledice za bolnika, če je ne zdravimo ustrezno in pravočasno. Še posebej ranljivi so otroci in starejši.


11.02.2015

Sezonske razpoloženjske motnje

Zadnje dni nas je razvajalo sonce in njegove žarke so pozdravili vsi, ki jih v zimskih dneh mučijo utrujenost, razdražljivost in nenehna potreba po ogljikovih hidratih. Sezonska razpoloženjska motnja oziroma sezonska ali zimska depresija nastopi s krajšanjem dneva. Slabo počutje se stopnjuje, vrhunec doseže januarja in februarja ter izzveni s prihodom pomladi. V določenih primerih depresijo omilijo že redni sprehodi, svež zrak in zdrava prehrana, pri hujših primerih pa je potrebna strokovna pomoč. O sezonski razpoloženjski motnji smo se pogovarjali z doktorico Andrejo Pšeničny, psihologinjo in psihoterapevtko.


05.02.2015

Gripa

Letos je več hospitalizacij obolelih za gripo in druga virozna obolenja kot minula leta. Gost oddaje je bil Marko Pokorn z Infekcijske klinike.


29.01.2015

Samopoškodovanje

Samopoškodbeno vedenje je namerno poškodovanje lastnega telesa, ki povzroča bolečino, krvavitve, brazgotine ali podplutbe. Najpogostejše je rezanje.


22.01.2015

Sadje in zelenjava

Sadje in zelenjava sta odlična vira prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, pa vendar ju Slovenci zaužijemo bistveno premalo. Po zadnji raziskavi Inštituta za nutricionistiko naj bi le polovica anketirancev zaužila sadje in zelenjavo vsaj enkrat dnevno, kar je bistveno premalo za ohranjanje našega zdravja. O tem, kako malo vemo o sadju in zelenjavi, bo govoril vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko dr. Igor Pravst.


15.01.2015

Klimakterij

V nenehnem družbenem stremljenju k mladosti in mladostnosti, ženske klimakterij pogosto razumejo predvsem kot neželen znak staranja. A klimakterij lahko prinaša tudi resnejše zdravstvene težave. Kako lahko na njegov potek bistveno vplivamo tudi z drugačnim življenjskim slogom, kdaj težave zahtevajo zdravljenje, ali so bioidentični hormoni primerna pomoč, pa tudi, zakaj do menopavze prihaja že pred 40. letom, smo govorili z dr. Bojano Pinter z Ginekološke klinike v Ljubljani.


08.01.2015

Varstvo bolnikov

Bolnišnična oskrba bolnikov in njihova varnost se v Evropski uniji precej[GV1] razlikujeta od države do države, prav tako pa se razlikuje tudi odnos do bolnišničnih okužb. A dejstvo je, da zaradi njih v Evropi vsako leto umre 37.000 ljudi, ob tem pa bolnišnične okužbe zakrivijo 16 milijonov dodatnih bolnišničnih dni, ki stanejo več kot 5 milijard evrov na leto. Najpogostejše tovrstne okužbe so respiratorne, na primer bolnišnična pljučnica, okužbe sečil in kirurške okužbe. Čeprav danes o njih v teoriji vemo tako rekoč vse, pa v praksi še vedno škriplje pri njihovem preprečevanju. Z iskanjem rešitev se ukvarjajo strokovnjaki iz številnih evropskih držav. Nekaj raziskav in predlogov so predstavili tudi v Rimu, kjer je na začetku decembra potekala konferenca o varnosti bolnikov in kakovosti oskrbe, ki jo je pripravila Evropska komisija.


11.12.2014

Sladkor na zatožni klopi

Z vnovično odpovedjo uvedbe davka na sladkane pijače ne bi smela znova na stranski tir tudi opozorila zdravnikov in prehranskih strokovnjakov, da je sladkorja v prehrani odločno preveč in da ima njegovo prekomerno uživanje, predvsem pri otrocih in mladostnikih, zelo raznolike posledice. Predvsem fruktoza se namreč v telesu presnavlja podobno kot alkohol in vodi ne le v epidemijo debelosti, pač pa tudi v številne bolezni, za katerimi obolevajo tudi tisti z normalno telesno težo. Sladkor je dodan številnim prehrambenim izdelkom, v velikih količinah tudi tistim, ki so pogosta hrana otrok ali celo veljajo za zdrave. Je res upravičeno na zatožni klopi predvsem sladkor v pijačah?


04.12.2014

Otroške bolezni

Morda jim res rečemo otroške, a bolezni kot so ošpice, norice, rdečke, oslovski kašelj ali davica, so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Koliko odrasle pred njimi še ščitijo cepljenja iz otroštva; bi bilo ob vnovičnih pojavih teh bolezni katera med njimi smiselno obnoviti? Kako lahko preverimo, ali smo v otroštvu preboleli kakšno od bolezni in za katerimi, že prebolenimi, zagotovo ne moremo ponovno zboleti? Dr. Marta Grgič Vitek bo odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.


04.12.2014

Otroške bolezni

Morda jim res rečemo otroške, a bolezni kot so ošpice, norice, rdečke, oslovski kašelj ali davica, so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Koliko odrasle pred njimi še ščitijo cepljenja iz otroštva; bi bilo ob vnovičnih pojavih teh bolezni katera med njimi smiselno obnoviti? Kako lahko preverimo, ali smo v otroštvu preboleli kakšno od bolezni in za katerimi, že prebolenimi, zagotovo ne moremo ponovno zboleti? Dr. Marta Grgič Vitek bo odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.


27.11.2014

Ambulanta - voh

Skoraj vsi smo že na lastni koži občutili anozmijo oziroma izgubo voha, ko nas je napadel prehlad. Vendar smo po nekaj dneh ali tednih spet lahko uživali v vonju najljubše večerje, izbrali parfumu ali pa ob vonju sveže pečenih piškotov pomislili na otroštvo. Vohalni sistem je pomemben del zaznavanja sveta okoli nas. Vonjave nas povežejo z okolico, nas opozorijo na nevarnosti, v nas vzbudijo prijetne spomine, pomena voha pa se pogosto ne zavedamo, dokler ga ne izgubimo. O vohu in njegovi izgubi bo spregovorila tokratna Ambulanta 202.


20.11.2014

Poporodna depresija

Duševne stiske v zgodnjem materinstvu so veliko bolj pogoste, kot se o njih sliši. Vsaj ena ali dve od desetih žensk postaneta po porodu depresivni in/ali tesnobni. Najpogosteje se ti duševni težavi pojavita od štiri do šest tednov po porodu, večinoma trajata od tri do šest mesecev. Ženske si zaslužijo najboljšo pomoč, ki jo lahko dobijo. A najprej morajo težave prepoznati. Dr. Zalka Drglin, Nacionalni inštitut za javno zdravje.


13.11.2014

Zasvojenost s spletom

Družba se čedalje bolj zaveda, da se je ob odvisnosti od mamil, alkohola in odnosov v prejšnjih nekaj letih tudi pri nas zelo razširila zasvojenost z elektronskimi mediji in spletom. Najbolj so ji podvrženi mladi od 15-ega do 30-ega leta – mladoletni igrajo spletne igrice za več igralcev, moški hazardirajo in gledajo pornografijo, ženske pa so strastne nakupovalke v spletnih trgovinah in redne uporabnice družabnih omrežij. Kako prepoznati bolezenska znamenja, kdaj ukrepati in predvsem – kako sami pri sebi ugotoviti, ali gre za navado ali zasvojenost pa v tokratni Ambulanti 202.


06.11.2014

Parodontalne bolezni

Če bi nekomu, ki ima parodontalno bolezen, izmerili površino krvavečih dlesni, bi ta merila vsaj 42 kvadratnih centimetrov. Če bi tako odprto rano imeli kjerkoli drugje na telesu, bi nam ne padlo na pamet, da jo zanemarimo, pri parodontalnih boleznih pa jo zelo pogosto, čeprav lahko povzroča ne le težave v ustih, pač pa tudi resna obolenja drugod po telesu, opozarja stomatolog prof. dr. Milan Petelin.


30.10.2014

Paliativna medicina

V ambulanti 202 smo tokrat govorili o paliativni medicini, ki neozdravljivo bolnim omogoča preživljanje zadnjih mesecev življenja na domu.


23.10.2014

Luskavica in mladi

Luskavica oziroma psoriaza je večplastna kronična avtoimuna sistemska vnetna bolezen, ki sicer ni nalezljiva, a zardi sprememb na koži bolnike pogosto spremlja stigma. Po vsem svetu je okoli 125 milijonov obolelih, v Sloveniji pa med 30 in 40 tisoč, najpogosteje pa se pojavi med 15. in 35. letom starosti. Kako se mladi bolniki soočajo s to boleznijo in kako vpliva na njihovo življenje, je razkrila tokratna Ambulanta.


16.10.2014

Prva pomoč pri zastoju srca

Pri zastoju srca lahko pomagate tudi vi. prisluhnite tokratni Ambulanti 202!


09.10.2014

Življenje z duševnim bolnikom

Duševna bolezen ne spremeni življenja le obolelemu, pač pa tudi bližnjim. Kakšno pomoč potrebujejo svojci, kako se soočajo z boleznijo in stigmo, ki jo ta še zmeraj nosi, kako so jim pri tem lahko v pomoč podporne skupine? Gost Ambulante 202 bo dolgoletni vodja skupine za samopomoč svojcev pri Slovenskem združenju za duševno zdravje – Šentu – Edo Belak.


02.10.2014

Novorojenčki niso le vreča refleksov

V javnosti pogostokrat vlada napačno prepričanje, da je novorojenček le »vreča refleksov«, kar – kot poudarjajo strokovnjaki neonatalne nevrologije – nikakor ne drži. Novorojenček že takoj po rojstvu komunicira z okolico in se odziva na dražljaje, kar kaže na zapleteno delovanje njegovega živčnega sistema.


25.09.2014

Ambulanta - Vadba

September ni le začetek novega šolskega leta, ampak za marsikoga tudi začetek vadbe. Na tržišču je pestra paleta najrazličnejših skupinskih vadb, med katerimi se je kar težko odločiti in izbrati pravo ter sebi primerno in koristno vadbo za dobro počutje in zdravje.


Stran 12 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov