Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek

27.07.2017

Nenehen stres, hitenje, večopravilnost, dokazovanje, da zmoremo vse in še več in tudi zahteve z vseh koncev, da je vse mogoče, če le dovolj garaš, vse več ljudi peljejo v hude stiske, mnoge tudi v izgorelost. Zato so se pri Zavodu Med.over.net, ki vrsto let ponuja brezplačne forume, na katerih svetujejo številni strokovnjaki, odločili, da bodo s posebno akcijo "Ustavi se" ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom. Na spletni strani ustavi.se lahko na njihov virtualni števec tako simbolično dodate minuto svojega časa in s tem podprete akcijo. Predvsem pa naj ta minuta ne ostane le simbolična, pač pa naj o povod za razmislek o tem, ali se res ne bi dalo drugače. Doslej je bilo za ta namen podarjenih že več kot 493.000 minut. Celotni akciji pa bo od danes naprej ritem dajala tudi neke vrste himna akcije z naslovom Dej se ustav, tekst je namreč prav za to akcijo spisal ambasador in podpornik akcije Nipke, glasbo in aranžma je dodal Damjan Jović.

Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek

Medtem ko utrujenost in izčrpanost lahko ozdravimo že nekaj dnevi počitka in regeneracije, je izgorelost -s številnimi telesnimi posledicami- stanje, iz katerega se ne izvijemo kar mimogrede. To zdaj ve tudi zdravnica, psihiatrinja in psihoterapevtka Daniela Fiket: s pridnostjo in prizadevnostjo, značilno že za študente medicine in za zdravnike, ob perfekcionizmu in ob strahu za materialno prihodnost svoje družine s tremi majhnimi otroki, so se njene težave kopičile vse dokler pristala na invalidskem vozičku. Zdaj tudi s temi izkušnjami iz pasti izgorelosti pomaga drugim.

Moje telo se je tako uprlo, da se nisem mogla več premakniti! Dolgoročna rešitev ni v zdravilih, ampak da spremenimo vedenjske vzorce, ki so do izgorelosti pripeljali.

“Dej se ustav!”

Tudi z njeno zgodbo se Val 202 kot medijski partner pridružuje akciji Ustavi se Zavoda Med.Over.Net, na katerem naša sogovornica brezplačno svetuje na forumih “Psihiatrija” in “Zasvojenost in pomoč”. Za akcijo, ki si prizadeva ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom, je Nipke napisal tudi himno “Dej se ustav”.

Besedilo: Boštjan Nipič / Glasba in aranžma: Damjan Jović / Kitara: Leon Žunec

Tok tega narest morm,
sej mi prija, tale lajf se odvija na fast forward,
pizderija, ampak zmeri je vajb da jst zmorm,
ker me ubija, »če ne morm bit the best, lej, dobr ni izbira, zame,
ker »če ne bom sam, kdo bo investeru vame,
pozn grem dam, ne pustim da me večer uzame,
ne jem u meru hrane, skos se mi mudi,
klici en za drugim, fak, telefon mi skos zvoni,
frendi mi praujo model, kdaj boš začilu kej,
še mami vidm sam u nedeljo na kosilu, lej,
in dons sm spet jedu sam en obrok, vem da večerje nam,
niti ne vem več ker je dan,
a loh, zmer je plan,
ta čs hitr beži, zato si bom skreeru sam, k otrok,
naredu skok u neznano, zadihu spontano,
uživu u trenutku, ker je sonce nad mano

Ref:
In k mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,
Sam seb rečm “dej se ustau”

Zbudim se, okn odprt, prepih, sede mi tale vonj,
dubu navdih, spet tale telefon, svira,
nebom pustu, da me potegne iz đira,
namest da pobegnm, dons izbiram,
dons izbiram otroka u seb,
zavestno, postavlam sebe na prvo mesto, globok u seb
čutm čs za spremembo,
Čs, da se uprašam kam grem, kaj mi je zares pomembno,
zakaj se matram, kaj sploh pomen to da ti rata,
in kaj če mi ne rata,
kakšn je moj vrednostni sistem, in a je vredn tega časa,
morm bit iskren, zato ker čs ne prizanaša,
in kaj pomaga ti uspeh da si bogt,
in kaj sm jes, brez ljudi k jih mam rd,
in k bom vedu se bom nehu spraševt,
do takrt, do takrt , do takrt pa….

Ref:
Kadar mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,

Sam seb rečm “dej se ustau”.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek

27.07.2017

Nenehen stres, hitenje, večopravilnost, dokazovanje, da zmoremo vse in še več in tudi zahteve z vseh koncev, da je vse mogoče, če le dovolj garaš, vse več ljudi peljejo v hude stiske, mnoge tudi v izgorelost. Zato so se pri Zavodu Med.over.net, ki vrsto let ponuja brezplačne forume, na katerih svetujejo številni strokovnjaki, odločili, da bodo s posebno akcijo "Ustavi se" ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom. Na spletni strani ustavi.se lahko na njihov virtualni števec tako simbolično dodate minuto svojega časa in s tem podprete akcijo. Predvsem pa naj ta minuta ne ostane le simbolična, pač pa naj o povod za razmislek o tem, ali se res ne bi dalo drugače. Doslej je bilo za ta namen podarjenih že več kot 493.000 minut. Celotni akciji pa bo od danes naprej ritem dajala tudi neke vrste himna akcije z naslovom Dej se ustav, tekst je namreč prav za to akcijo spisal ambasador in podpornik akcije Nipke, glasbo in aranžma je dodal Damjan Jović.

Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek

Medtem ko utrujenost in izčrpanost lahko ozdravimo že nekaj dnevi počitka in regeneracije, je izgorelost -s številnimi telesnimi posledicami- stanje, iz katerega se ne izvijemo kar mimogrede. To zdaj ve tudi zdravnica, psihiatrinja in psihoterapevtka Daniela Fiket: s pridnostjo in prizadevnostjo, značilno že za študente medicine in za zdravnike, ob perfekcionizmu in ob strahu za materialno prihodnost svoje družine s tremi majhnimi otroki, so se njene težave kopičile vse dokler pristala na invalidskem vozičku. Zdaj tudi s temi izkušnjami iz pasti izgorelosti pomaga drugim.

Moje telo se je tako uprlo, da se nisem mogla več premakniti! Dolgoročna rešitev ni v zdravilih, ampak da spremenimo vedenjske vzorce, ki so do izgorelosti pripeljali.

“Dej se ustav!”

Tudi z njeno zgodbo se Val 202 kot medijski partner pridružuje akciji Ustavi se Zavoda Med.Over.Net, na katerem naša sogovornica brezplačno svetuje na forumih “Psihiatrija” in “Zasvojenost in pomoč”. Za akcijo, ki si prizadeva ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom, je Nipke napisal tudi himno “Dej se ustav”.

Besedilo: Boštjan Nipič / Glasba in aranžma: Damjan Jović / Kitara: Leon Žunec

Tok tega narest morm,
sej mi prija, tale lajf se odvija na fast forward,
pizderija, ampak zmeri je vajb da jst zmorm,
ker me ubija, »če ne morm bit the best, lej, dobr ni izbira, zame,
ker »če ne bom sam, kdo bo investeru vame,
pozn grem dam, ne pustim da me večer uzame,
ne jem u meru hrane, skos se mi mudi,
klici en za drugim, fak, telefon mi skos zvoni,
frendi mi praujo model, kdaj boš začilu kej,
še mami vidm sam u nedeljo na kosilu, lej,
in dons sm spet jedu sam en obrok, vem da večerje nam,
niti ne vem več ker je dan,
a loh, zmer je plan,
ta čs hitr beži, zato si bom skreeru sam, k otrok,
naredu skok u neznano, zadihu spontano,
uživu u trenutku, ker je sonce nad mano

Ref:
In k mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,
Sam seb rečm “dej se ustau”

Zbudim se, okn odprt, prepih, sede mi tale vonj,
dubu navdih, spet tale telefon, svira,
nebom pustu, da me potegne iz đira,
namest da pobegnm, dons izbiram,
dons izbiram otroka u seb,
zavestno, postavlam sebe na prvo mesto, globok u seb
čutm čs za spremembo,
Čs, da se uprašam kam grem, kaj mi je zares pomembno,
zakaj se matram, kaj sploh pomen to da ti rata,
in kaj če mi ne rata,
kakšn je moj vrednostni sistem, in a je vredn tega časa,
morm bit iskren, zato ker čs ne prizanaša,
in kaj pomaga ti uspeh da si bogt,
in kaj sm jes, brez ljudi k jih mam rd,
in k bom vedu se bom nehu spraševt,
do takrt, do takrt , do takrt pa….

Ref:
Kadar mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,

Sam seb rečm “dej se ustau”.


25.07.2019

Neznosna utrujenost in nenehna bolečina v mišicah krojita življenje

Kakšna dva odstotka ljudi naj bi imelo fibromialgijo, bolezen, ki prinaša boleče mišice in neskončno utrujenost. Čeprav jo lahko imajo tudi otroci, je najpogostejša pri odraslih ženskah; naša sogovornica Anja Klepac pa je z njo morala živeti že v najstništvu.


18.07.2019

Včasih je res naporno, vendar šport tako veliko daje!

Vsaka zgodba mladega športnika invalida je ne le izjemna zgodba o premagovanju telesnih omejitev, pač pa tudi dokaz, da sta volja in vztrajnost dober kažipot za doseganje izjemnih rezultatov. Tri zgodbe mladih športnikov, ki jim je šport pomagal doseči športne, pa tudi življenjske uspehe, smo predstavili v Ambulanti 202.


04.07.2019

Kar naenkrat nisem mogla ne teči, ne govoriti, ne požirati

Ves junij je bil namenjen opozarjanju na redko avtoimunsko bolezen – miastenijo gravis. Gre za kronično in neozdravljivo obolenje, ki mu pravimo tudi Goldflamova bolezen in prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Če ob simptomih ne ukrepamo pravočasno, je bolezen lahko tudi smrtna. Ugotavljanje prave diagnoze še zmeraj traja zelo dolgo. Čeprav se lahko pojavi v kateri koli starosti, je najpogostejša med mladimi ženskami do 40-ega leta in pri moških po 40-em. Spoznali smo zgodbi dveh bolnic, ki jima bolezen kroji življenje že od mladih let: predsednico združenja bolnikov s to boleznijo Sašo Ciber in podpredsednico Darjo Pugelj.


27.06.2019

Banana za malico je bolj radioaktivna od izmene v krški nuklearki

Ste vedeli, da je radioaktivno sevanje naš vsakdanji spremljevalec, da sevajo tla, po katerih hodimo, hrana, ki jo jemo, celo mi sami smo radioaktivni. A poleg vsakdanjih doz se radioaktivnemu sevanju pogosto izpostavljamo tudi hote. Dodatne količine prejmemo med dolgimi letalskimi poleti na veliki višini in v višjih geografskih širinah, v zaprtih prostorih z veliko radona, obiski jam, še najbolj pa svoj telesni dozimeter vsakodnevno obremenjujejo – kadilci. Z nami bo strokovnjak dr. Tomaž Šutej z Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.


20.06.2019

Kljub bolezni se da doseči svoje sanje in to je najpomembnejše sporočilo

Sladkorna bolezen, tudi tista tipa 1, ki zahteva doživljenjsko vsakodnevno injiciranje inzulina, nikakor ni več ovira za normalno življenje in tudi ne za vrhunski šport. Na dirki po Sloveniji zato prav zdaj tekmuje tudi ekipa profesionalnih kolesarjev s to neozdravljivo boleznijo, ki s tem ne dosega le kolesarskih ciljev, pač pa ima še dodatno misijo: opogumiti druge bolnike s to boleznijo. Vsi tekmovalci imajo sladkorno bolezen tipa 1, njihove sanje – postati profesionalni kolesar, so se vsem uresničile.


13.06.2019

Epidemija kratkovidnosti pri otrocih povezana tudi s pomanjkanjem dnevne svetlobe

Kupujete sončna očala in ne veste, po kakšnih merilih se odločiti za prava? V tokratni valovski tedenski oddaji o zdravju smo še posebno skrb posvetili otrokom. Ni nujno, da jim za vsako ceno trpamo sončna očala na nos. Pravzaprav lahko pomanjkanje dnevne svetlobe dolgoročno ogrozi razvoj vida pri njih in vpliva na razvoj kratkovidnosti. Gost oddaje je bil dr. Rok Grčar. “Če izbirate očala, bodite pozorni na oznako CE, ki od leta 2009 potrjuje, da so očala v skladu z evropskimi standardi in da torej preprečujejo kvaren vpliv nevarnih ultravijoličnih žarkov. To je zelo pomembno – očala, ki niso ustrezna, ki ne nudijo zaščite pred ultravijoličnimi žarki, so lahko celo nevarnejša od tega, kot če očal sploh ne bi nosili. Če imajo le temna stekla brez ustrezne UV zaščite, sporočajo zenicam, da se razširijo, oči pa so s tem še ranljivejše za škodljive UV žarke.”


06.06.2019

Zdravila za lajšanje bolečine so varna, če se jih jemlje kratek čas

Kronična bolečina kroji življenje več kot tretjini prebivalcev, starejših od 60 let, seveda pa tudi številnim mlajšim, celo otrokom. Zakaj je sodobna medicina še zmeraj ni sposobna bolje obvladovati, kaj lahko storimo, da je življenje z njo vsaj znosnejše? Bi razumevanje, da ne gre le za posledico bolezni ali poškodbe, pač pa da gre za bolezen samo po sebi, prineslo tudi drugačne in uspešnejše načine zdravljenja? Na vprašanja poslušalcev o obvladovanju kronične bolečine je odgovarjal prim. Gorazd Požlep, vodja protibolečinske ambulante UKC Ljubljana.


30.05.2019

S prihodnostjo smo zelo obremenjeni

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu nerazložljivega strahu in tesnobe, ni nujno, da bomo razvili anksiozno motnjo. Prav tako ni nujno, da se bo panični napad, ki ga lahko povsem nepričakovano doživi tudi zdrava oseba, razvil v panično motnjo. A zagotovil ni. Pojasnjuje psihiater, psihoterapevt Miran Možina.


23.05.2019

Kako do podatkov o cepljenju

Ob nedavnih okužbah z ošpicami smo se skorajda bolj kot nad boleznijo začudili nad slabo hranjeno javno zdravstveno dokumentacijo. Bolj kot ne naključno lahko slutimo, pred katerimi nalezljivimi otroškimi boleznimi smo bili v otroštvu cepljeni, ali smo jih morda celo preboleli. Izjeme najdemo med tistimi, ki svojo zdravstveno dokumentacijo vzorno hranijo doma; ali pa so med svoje orumenele spominske fotografije spravili celo nekdanjo zdravstveno knjižico. Damjan Zorc je z gostjo epidemiologinjo Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje skušal vendarle raziskati vse možne poti do izgubljene ali založene zdravstvene zgodovine.


16.05.2019

Kjer so čebele, tam je zdravje

Da je med dober, so ljudje ugotovili že pred več deset tisoč leti. Da je tudi zelo koristen, kot so koristni tudi drugi čebelji pridelki, ki so popolnoma naravna živila, pa se poudarja zadnja leta. Cvetni prah je na primer eno izmed najbogatejših doslej znanih živil, propolis pa naravni čebelji antibiotik. Na našem ozemlju je deloval tudi oče moderne apiterapije, sicer Čeh po rodu – Filip Terč. Bil je zdravnik, pa tudi revmatični bolnik, ki je sebi in drugim lajšal bolečine s čebeljim strupom. Prav blizu Maribora je doma tudi Karl Vogrinčič, predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča pri Čebelarski zvezi društev Maribor. Naš sogovornik je tudi čebelar Brane Borštnik, ki pravi, da mu uživanje čebeljih pridelkov ohranja zdravje.


09.05.2019

Motoristi smo še vedno prehitri in samo vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do nesreče

»Povsem mi je jasno, kakšen užitek je pognati stroj pod seboj, kakšen občutek svobode je to, ki zlahka premami tudi zrelejše ‘fante v drugi puberteti’. A hitrost neusmiljeno veča možnost in težo poškodb. Ko vidiš, kako udarec v glavo kljub čeladi človeka za vselej spremeni, kako neukrotljive so krvavitve, kako se medenica razleti kot porcelanasta skleda, mora razum vselej zmagati,« pravi dolgoletni reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ Danijel Andoljšek. Kaj najbolj vpliva na stopnjo poškodovanosti, ali sodobna oprema lahko prepreči poškodbe in kako pravilno pomagati poškodovanim voznikom enoslednih vozil, bo reševalec, ki pogosto prvi pomaga poškodovanim motoristom, pojasnjeval v Ambulanti 202.


25.04.2019

MoST za krepitev zdravja

Podatki kažejo, da ima v Sloveniji petina otrok težave s preveliko telesno težo. Javnozdravstvene probleme je nujno reševati tudi s sistemskimi rešitvami. Predstavili bomo, kako deluje nacionalni projekt za krepitev zdravja MoST, ki ga izvajajo v 25 zdravstvenih domovih po Sloveniji.


18.04.2019

Bo novo zdravilo dokončno obračunalo z migreno?

Migrena ni le močan občasen glavobol, ampak nevrološka bolezen, ki jo je težko obvladovati in je tretji najpomembnejši vzrok invalidnosti pri osebah, mlajših od petdeset let. Ljudi onesposablja na številne načine, jim zmanjšuje kakovost življenja, delovno sposobnost in učinkovitost. In ne nazadnje, migrena je velika težava delodajalcev in družbe, saj strošek bolnikov z migreno v Evropi na leto doseže do sedemindvajset milijard evrov. Zdravila proti migreni, ki jih ponujajo na trgu, ne učinkujejo vselej, nevarna pa je tudi njihova pogosta raba. Ta namreč lahko celo zviša pogostnost in jakost migren ter tako agonijo bolnikov le poveča. Bo novo zdravilo, ki ga lahko predpišejo le nevrologi in se vbrizga samo enkrat na mesec, dokončno obračunalo tudi z najtrdovratnejšimi oblikami migrene? Gost oddaje je nevrolog asist. dr. Andrej Fabjan, ki odgovarja tudi na vprašanja poslušalcev.


11.04.2019

Smrčanje zaradi apneje za ženske lahko usodnejše kot možganska kap

Zbujanje z glavobolom in zvišanim krvnim tlakom, nenaspanost, potenje, predvsem okoli vratu, so resni opozorilni znaki motenj dihanja v spanju oziroma spalne apneje pri ženskah. Pogosto, ne pa nujno, so povezani s smrčanjem, ki pa je pri ženskah še zmeraj tabu tema. Toda učinek motenj spanja, pogosto povezanih tudi s smrčanjem, je veliko usodnejši. Nezdravljena obstruktivna apneja namreč za ženske prinaša več tveganja za možgansko kap kot kajenje. Zato na motnje dihanja in smrčanje pri ženskah, predvsem v nosečnosti in po menopavzi, opozarjamo v tej oddaji.


04.04.2019

Veščine kakovostne komunikacije

Kultura pogovora izginja, ne le zaradi pomanjkanja časa, ampak tudi zato, ker postajamo vse bolj asocialni. Strukture sogovornikove agresivne komunikacije ne moreš spremeniti, lahko pa s svojim odzivom spremeniš njegovo vedenje. Mojca Žirovnik, strokovnjakinja za komunikacijo.


28.03.2019

Smrčanje (tudi) ubija

Da je smrčanje ubijalska reč, vedo vsi, obsojeni na spanje ob smrčečem človeku. A če gre tu predvsem za metaforo, je smrčanje, če se mu pridružijo še motnje dihanja, lahko zares usodno tudi za bolnika. Kako pogosto je smrčanje povezano z motnjami dihanja, kdaj je nujna zdravniška pomoč, kateri ukrepi so res učinkoviti in kako med poplavo pripomočkov na trgu izbrati učinkovite, bo svetovala pnevmologinja Kristina Ziherl, vodja Laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.


21.03.2019

Alkohol je pri nas 2000-letna tradicija

Pred najmnožičnejšim slovenskim športnim in navijaškim praznikom nas bo zanimalo, zakaj skoraj s pomilovanjem gledamo na tiste, ki ob takih priložnostih ne pijejo alkohola, in zakaj se nam veseli dogodki nasploh zdijo popolni le, če so dopolnjeni s kozarcem, džojntom, črtico ali kakšno sorodno popestritvijo? Je to posledica ukoreninjene tradicije, narodnega značaja ali česa tretjega? In kaj narediti, da se bodo (vsaj) mlajše generacije znale zabavati brez škodljivih substanc?


14.03.2019

V obogateni resničnosti rešujemo Valentino, ki je doživela anafilaktični šok

“Pred nama je Valentina, pojedla je oreščke in ni vedela, da je alergična nanje,” resno pove Uroš Zafošnik, vodja simulacijskega centra ZD Ljubljana. Tam si na glavo poveznemo očala za obogateno resničnost in že smo v položaju, ko rešujemo človeka, ki je dožível anafilaktični šok. V ljubljanskem zdravstvenem domu imajo 2 700 000 pacientov na leto, samo 18 je reanimacij, pravi Zafošnik, zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci in tudi laiki možnost, da se hitrega posredovanja naučijo ob pomoči obogatene resničnosti. Nismo teoretizirali, Valentino smo čisto resno reševali v Ambulanti 202.


07.03.2019

Bolniki umirajo zaradi bolezni, ki bi jih lahko pravočasno odkrili

»Še zmeraj se zgodi, da mi pred očmi umirajo bolniki, ki niso želeli na preventivni pregled takrat, ko bi bolezen odkrili v zelo zgodnji fazi,« opozarja prim. Jana Govc Eržen, spec. druž.med, nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja in članica programskega sveta programa Svit. Široka paleta dostopnih preventivnih pregledov in posebni programi, ki sistematično vabijo k nekaterim preventivnim pregledom, še zmeraj ne prepričajo zadostnega števila ljudi, da bi raka in druge bolezni odkrili pravočasno.


28.02.2019

Paraplezalec Gregor Selak

Paraplezalec Gregor Selak je pri petindvajsetih zbolel za multiplo sklerozo. “Spraševal sem se, ali bom lahko še hodil. Tako zelo me je bilo strah vsega. Že vse življenje se ukvarjam s športom, zdaj bom pa končal na vozičku? Ne dovolim si tega.” Dovoli si samo premagovanje vertikal in negotovosti. “Na težke trenutke gledam kot na izzive. Več ko boš imel slabih stvari v življenju, boljši človek boš postal, ker boš moral vse to premagati.”


Stran 2 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov