Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ameriška uprava za živila in zdravila je pred dnevi s tržišča odpoklicala skoraj pol milijona srčnih spodbujevalnikov, ker so se ti izkazali za preveč ranljive za morebitne hekerske vdore. Z nekaj znanja in ne prav drago opremo je namreč srčne spodbujevalnike mogoče reprogramirati tako, da z napačnim srčnim utripom človeka tudi ubije. Koliko slovenskih bolnikov uporablja prav odpoklicane srčne spodbujevalnike, kako bo ta nevarnost odpravljena in kateri so še medicinski vsadki, ki sicer rešujejo življenja, a bi zaradi ranljivosti na kibernetske vdore za bolnike lahko postali tudi usodni, pojasnimo v Ambulanti 202. Gosta: Prof. dr. Igor Zupan, vodja oddelka za elektrostimulacijo srca in elektrofiziologijo na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana; Milan Gabor, strokovnjak za informacijsko varnost in etični heker.
Spodbujevalnike z varnostnim tveganjem uporabljajo tudi slovenski bolniki
Ameriška uprava za živila in zdravila je pred dnevi odpoklicala s tržišča skoraj pol milijona srčnih spodbujevalnikov, ker so se ti izkazali za preveč ranljive na morebitne hekerske vdore. Iz podjetja Abbott, ki jih je dobavilo tudi na slovenski trg, niso sporočili, koliko bolnikov v Sloveniji ima srčni spodbujevalnik z varnostnim tveganjem, so pa pojasnili, da ameriška agencija za vsa morebitna varnostna tveganja uporablja izraz recall, ki ga pri nas prevajamo kot odpoklic, v evropskem varnostnem izrazoslovju pa se primere takšne hekerske nevarnosti opredeljuje z besedno zvezo varnostno tveganje, saj v resnici izdelkov ob takem opozorilu ne odpokličejo s trga in jih ne zamenjujejo z varnejšimi, pač pa le ob naslednjem obisku po potrebi nadgradijo programsko opremo. Zato ne v Sloveniji ne v drugih državah bolnikov s temi tipi srčnih spodbujevalnikov o tem ne bodo posebej obveščali in ne posebej klicali na izredne varnostne preglede.
Ker opozorila za hekerske vdore v medicinske vsadke niso zelo redek pojav, smo s sogovornikoma, vodjo Oddelka za elektrostimulacijo srca in elektrofiziologijo na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana prof. dr. Igorjem Zupanom in strokovnjakom za informacijsko varnost in etičnim hekerjem Milanom Gaborjem opozorili na nekaj nevarnosti, ki za medicinske vsadke pomenijo predvsem brezžično nadzorovanje delovanja teh aparatov. Čeprav je možnost takega hekerskega vdora za zdaj le teoretična, pa je pomenljiva informacija, da je nekdanji ameriški podpredsednik Dick Cheney že po prvih opozorilih strokovnjakov zamenjal svoj spodbujevalnik.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Ameriška uprava za živila in zdravila je pred dnevi s tržišča odpoklicala skoraj pol milijona srčnih spodbujevalnikov, ker so se ti izkazali za preveč ranljive za morebitne hekerske vdore. Z nekaj znanja in ne prav drago opremo je namreč srčne spodbujevalnike mogoče reprogramirati tako, da z napačnim srčnim utripom človeka tudi ubije. Koliko slovenskih bolnikov uporablja prav odpoklicane srčne spodbujevalnike, kako bo ta nevarnost odpravljena in kateri so še medicinski vsadki, ki sicer rešujejo življenja, a bi zaradi ranljivosti na kibernetske vdore za bolnike lahko postali tudi usodni, pojasnimo v Ambulanti 202. Gosta: Prof. dr. Igor Zupan, vodja oddelka za elektrostimulacijo srca in elektrofiziologijo na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana; Milan Gabor, strokovnjak za informacijsko varnost in etični heker.
Spodbujevalnike z varnostnim tveganjem uporabljajo tudi slovenski bolniki
Ameriška uprava za živila in zdravila je pred dnevi odpoklicala s tržišča skoraj pol milijona srčnih spodbujevalnikov, ker so se ti izkazali za preveč ranljive na morebitne hekerske vdore. Iz podjetja Abbott, ki jih je dobavilo tudi na slovenski trg, niso sporočili, koliko bolnikov v Sloveniji ima srčni spodbujevalnik z varnostnim tveganjem, so pa pojasnili, da ameriška agencija za vsa morebitna varnostna tveganja uporablja izraz recall, ki ga pri nas prevajamo kot odpoklic, v evropskem varnostnem izrazoslovju pa se primere takšne hekerske nevarnosti opredeljuje z besedno zvezo varnostno tveganje, saj v resnici izdelkov ob takem opozorilu ne odpokličejo s trga in jih ne zamenjujejo z varnejšimi, pač pa le ob naslednjem obisku po potrebi nadgradijo programsko opremo. Zato ne v Sloveniji ne v drugih državah bolnikov s temi tipi srčnih spodbujevalnikov o tem ne bodo posebej obveščali in ne posebej klicali na izredne varnostne preglede.
Ker opozorila za hekerske vdore v medicinske vsadke niso zelo redek pojav, smo s sogovornikoma, vodjo Oddelka za elektrostimulacijo srca in elektrofiziologijo na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana prof. dr. Igorjem Zupanom in strokovnjakom za informacijsko varnost in etičnim hekerjem Milanom Gaborjem opozorili na nekaj nevarnosti, ki za medicinske vsadke pomenijo predvsem brezžično nadzorovanje delovanja teh aparatov. Čeprav je možnost takega hekerskega vdora za zdaj le teoretična, pa je pomenljiva informacija, da je nekdanji ameriški podpredsednik Dick Cheney že po prvih opozorilih strokovnjakov zamenjal svoj spodbujevalnik.
Maja se je od malega prenajedala, jedla je lahko ves dan, več, kot je sploh mogoče in brez kakršnega koli nadzora nad samim seboj. Za to razkritje, da je nekaj hudo narobe z njo, se lahko zahvali potici.
Matične celice v regenerativni medicini so pred 20. leti v Sloveniji prvi preizkusili ortopedi. Takrat je namreč prim. Damjan Radosavljevič s skupino strokovnjakov opravil prvi postopek obnavljanja poškodovanega sklepa z lastnimi celicami. Uporaba je še zdaj najpogostejša prav v ortopediji, ob čemer pa različne vrste matičnih celic uspešno uporabljajo še pri zdravljenju srčnega popuščanja in pri težavah po presaditvi kostnega mozga pri otrocih s krvnim rakom. Predstavljamo vse tri metode in prihodnost njihove uporabe.
Delovni terapevti se spoznajo na okrevanje ljudi po različnih posegih, po kapi, pa na pasti, ki pri rednih vsakodnevnih aktivnostih bremenijo starejše ljudi, spremljajo mlade s posebnimi potrebami, v veliko pomoč pa so tudi pri vzpostavljanju delovne rutine pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju. Njihovo delo in tudi, kaj bi bilo treba na področju delovne terapije še urediti, bomo spoznali ta četrtek po 10.00 v oddaji Ambulanta 202.
Ob nenadnem srčnem zastoju, ki ga prav vsak dan doživijo vsaj štirje ljudje, je praviloma najbolj odločilna pravočasna pomoč očividcev. Z vsako minuto, ko nihče ne ukrepa, se namreč možnost za kakovostno preživetje zmanjša za deset odstotkov, po tem času človeku ne more pomagati niti najsodobneje opremljena reševalna ekipa. Zato v teh dneh intenzivno vabimo na več kot 100 brezplačnih tečajev temeljnih postopkov oživljanja po vsej Sloveniji; nekaj napotkov, ki lahko pomagajo rešiti življenje, pa ponujamo tudi v Ambulanti 202.
Že leta 1945 ob prejetju Nobelove nagrade za odkritje penicilina je Alexander Fleming opozoril, da lahko napačna raba antibiotikov vodi v popolno odpornost mikrobov nanje. Zdaj se zdi, da je svet tik pred tem. Celo Generalna skupščina Združenih narodov je pred kratkim zasedanje posvetila prav odpornosti mikrobov. Da so temi, povezani, z zdravjem namenili pozornost na najvišji ravni, se je sicer zgodilo šele četrtič v zgodovini OZN. Kaj se je zgodilo, da strokovnjaki glasno opozarjajo na težko zaustavljiv cunami nekoč že ozdravljivih bolezni, zaradi katerih se bo smrtnost zaradi okužb v naslednjih treh desetletjih povečala za skoraj petnajstkrat in bo za njihovimi posledicami umrlo več ljudi kot zaradi vseh rakavih obolenj in posledic prometnih nesreč skupaj? Je proces sploh še mogoče ustaviti in kako bodo vse odpornejši mikrobi vplivali na naše življenje, bo v Ambulanti 202 v četrtek ob 10h pojasnil mikrobiolog z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in predsednik Slovenske komisije za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila Iztok Štrumbelj.
Gosta v oddaji sta bolnik Roman Zrim in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije mag. Matija Cevc iz Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana.
Zrak je najpomembnejši dejavnik v okolju, ki vpliva na naše zdravje. Ne moremo mu ubežati, dediščina konstantne izpostavljenosti onesnaženemu zraku pa se razkrije šele čez desetletja. Tisti, ki bivajo in delujejo ob prometnih cestah, živijo v povprečju tri leta manj od tistih v bolj čistem okolju, zaradi onesnaženega zraka v Ljubljani na leto umre 200 ljudi več, ki bi sicer še lahko živeli nekaj let.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti. A prav iskanje pomoči in rešitve kaže na močne osebnosti, je prepričana Sabina Gombač, strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan in prostovoljka, ki poudarja, da je prav vsaka stiska pomembna in vredna pozornosti in da je s pomočjo iz prav vsake mogoče najti pot.
Novo šolsko leto je, marsikakšnega šolarja stiska v trebuhu, ker se krha počitniški brezskrbni čas in ker je na obzorju nova šolska rutina, ki se s seboj prinaša nove preizkušnje in izzive. Zakaj šolo povezujemo s stresom in kako se lahko z njim spopade cela družina, bosta v prispevku Maje Ratej pojasnili pediatrinja in nevroznanstvenica Tina Bregant in psihoterapevtka Ksenja Kos. Obe prej kot na šolo s prstom kažeta na starše, ki pogosto na zahteve šole izdatneje obtežijo tudi s svojimi pričakovanji.
Transfuzijske ustanove tako v Sloveniji kot tudi po svetu v poletnih mesecih opažajo, da se zaloge krvi opazno zmanjšajo, za nekatere krvne skupine so se letos približale celo kritičnim mejam. Javnemu povabilu k darovanju krvi se je odzvalo veliko ljudi, pravijo, da jih k temu nagovarja občutek za sočloveka in strah, da bodo morda sami kdaj nujno potrebovali kri. Tudi sami smo v ambulanti za transfuzijo ta teden spremljali postopek odvzema krvi, se pozanimali o tem, kdo jo lahko daruje in kakšni so posebni postopki njenega odvzema, spoznali pa smo tudi nekoga, ki se lahko za svojih 68 let življenja zahvali prav krvodajalcem.
Rast trga energijskih pijač je v zadnjih letih med največjimi v prehranski industriji in tudi pri nas jih je na voljo že vsaj 40 vrst. Študentje živilstva so jih podrobneje analizirali in bili presenečeni nad spoznanjem, kako nevarne so lahko in kako nekritična je po uporaba predvsem med otroki in mladostniki. Zato so prepričani, da so ob tako nekritični uporabi in tako lahki dostopnosti energijske pijače v bistvu "droga tega tisočletja". Na svoje ugotovitve zdaj s predavanji po šolah želijo opozoriti čim več mladih, tudi zato, ker so izvedeli za primer dekleta, ki je neposredno po zaužitju energijske pijače doživelo srčni zastoj…
Samo letos je v Sloveniji na novo potrjenih 41 primerov okužbe z virusom HIV, kar je bistveno več kot je bilo povprečje minulih let. Število okuženih z različnimi spolnimi boleznimi pa raste tudi po svetu, z njimi se vsako leto na novo okuži 125 milijonov mladih.
Prisotnost v sedanjem trenutku, v hiteči, čedalje bolj površni družbi, ni samoumevna veščina, se jo pa da priučiti. Čuječnost je temelj zavedanja sebe in okolice, v svojo prakso jo vključujejo psihoterapevti, na čuječnosti temelji zmanjševanje stresa, čuječnost spreminja nefunkcionalne navade in vzorce, pomaga sprejemati življenje kakršno je. Sogovornica je psihologinja, doc. dr. Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem.
V Ambulanti 202 bomo tokrat v središče postavili demenco, ki je v naši družbi še vedno stigmatizirana, kljub temu da postaja vse bolj resen zdravstveni izziv. Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, bo povedala gostja, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Slišali bomo tudi zgodbo prostovoljcev, ki opozarjajo, da jih je težko pričakovana strategija obvladovanja demence skoraj povsem spregledala
Elektronska cigareta, ki je pred dobrim desetletjem prišla na trg kot domnevno manj škodljiv nadomestek tobačnim izdelkom, je vse popularnejša tudi med mladimi. Je to le manjše zlo pri tistih mladih, ki so ali bi postali kadilci ali pa le trojanski konj, na katerega iz ozadja stavi tudi tobačna industrija? Izumljene so bile kot pripomoček, ki bi okorelim kadilcem pomagala zmanjšati odvisnost od tobačnih izdelkov. A kot take na trgu niso registrirane, na trgu je na voljo kot običajen izdelek, čeprav nekatere tekočine za polnjenje vsebujejo tudi nikotin.
Vsaj 40% ljudi sploh ne ve, da je njihov krvni tlak povišan, tudi zato, ker tipičnih znakov zanj sploh ni. A visok tlak pomeni bistveno zvišano možnost za okvare srca, za možgansko kap in posledično seveda za številne invalidnosti.
Vedno več Slovenk in Slovencev teče. Kako vemo, da je naša tehnika teka pravilna? Napake, in to ne le pri tekačih začetnikih, namreč ne vodijo do želenega užitka in zadovoljstva, ampak tudi do motivacijske blokade in poškodb. Postopek, da lahko tečemo bolje in bolj elastično, je treba razumeti kot postopek, skozi katerega navajamo telo na nove obremenitve. Prav zato je lahko tek spočetka stres, lahko pa je tudi užitek in zdravilo, če se ga lotimo pravilno in popestrimo tudi z drugimi športi.
Številni mediji so pred prihodom poletja polni mamljivih nasvetov, kako hitro shujšati. Ponujajo nam celo paleto prehranskih dodatkov in z njimi bližnjice do enostavnega izgubljanja telesne teže. Je dejansko res mogoče hitro shujšati in v kratkem ne pridobiti telesne teže nazaj ali je celo ne povečati? Je izguba telesne teže res bolj stvar volje kot biologije ter kakšno vlogo imajo ob vsem tem hormoni? Gostja: dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Pred mednarodnim praznikom dela zato v Ambulanti 202 opozarjamo na negativne učinke dolgotrajne brezposelnosti.
Neveljaven email naslov