Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sopranistka Mojca Erdmann: ''Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

13.04.2023

Poslušajte ekskluzivni pogovor s sopranistko Mojco Erdmann v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.

V dvorani Union v Mariboru je v sredo, 25. januarja 2023 v dvorani Union v Mariboru tretji koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Tokrat je pri nas drugič gostovala ugledna nemška sopranistka Mojca Erdmann, po mami slovenskega rodu, ki se ji je na komornem koncertu pridružil britanski pianist Malcolm Martineau v sporedu nemških romantičnih samospevov vélikih nemških glasbenih ustvarjalcev: Roberta in Clare Schumann ter Johannesa Brahmsa na besedila priznanih in tudi manj znanih nemških pesnikov romantike o ljubezni, sanjarjenju, hrepenenju in upanju, ljubezenski strasti, občudovanju cvetja in radosti v naravi, neizpolnjenem hrepenenju, človeški osamljenosti, notranjih bojih in minevanja življenja.

Iz pogovora Tjaše Krajnc s sopranistko Mojco Erdmann:

Koncertni večer vokalnih miniatur ste pripravili z deli sopotnikov Roberta in Clare Schumanna ter njunega mlajšega sodobnika Johannesa Brahmsa iz različnih pesemskih ciklov. Kaj je bilo vaše programsko vodilo pri izbiri teh samospevov?

''Samospeve op. 107 Roberta Schumanna sem pela že večkrat v priredbi za godalni kvartet in sopran, ki jo je pripravil nemški skladatelj Aribert Reimann. Ta priredba je prinesla drugačne barve, zelo bister zvok godal, ne izvaja se tako pogosto, a mi je zelo všeč. Schumannovo glasbo imam nasploh zelo rada… Odkrila sem tudi Schumannov cikel samospevov na verze pesnice Elisabeth Kúlmann, ki je umrla pri komaj 17-ih letih, v kratkem življenju pa je napisala okrog 800 pesmi. Njene pesmi so čudovite in tako čiste, v njih pa pripoveduje o svojem življenju. Zelo zanimivo je, da sem te samospeve izvedla s pianistom Málcolmom Martineaujem, ki je zelo izkušen in je igral že z vrsto izjemnih pevcev. Kljub temu je tokrat prvič igral Schumannove samospeve na pesmi Elisabeth Kulmann. Ko sem dobila note in prebrala tudi pesmi, sem bila popolnoma prevzeta nad lepoto in občutenostjo teh samospevov.
V koncertni spored sem dodala tri samospeve Clare Schumann, ki je bila genialna, a njenih skladb ne slišimo pogosto. Izbrala sem še samospeve Johannesa Brahmsa, ki sem jih pri sebi pustila zoreti, saj je glasba zelo globoka in večplastna, zelo občutena in globoka pa so tudi besedila, ki jih je izbral za samospeve. Tako sem se odločila za tri glasbenike, ki so bili med seboj povezani, zdelo se mi je prav, da izvajam samospeve Clare, Roberta in Johannesa na istem koncertu, tudi glede zvočnih barv v glasbi, pa tudi glede zaporedja samospevov v hitrem in tistih v počasnem tempu, pa samospevov s tišjo, intimnejšo dinamiko,.. Tako sem se odločila za ustvarjanje zgodbe s čustveno napetostjo, do zadnjega Brahmsovega samospeva: Kako sem plul skozi noč, ki ga običajno poje moški, a mi je bil tako zelo všeč, da sem ga izbrala za konec sporeda. Tudi ženska ga lahko poje, saj tudi ona razmišlja, kako je živela, kako želi umreti in morda končati življenje…na koncu se ne ve, ali skoči ali ne… ja, to je sicer težek konec recitala samospevov, a je zelo ganljiv in zame je po vseh zgodbah v teh samospevih tudi zelo smiseln. K obdobju romantike spadajo tudi dramatični notranji boji, pa tudi sicer se ljudje v življenju bojujejo s svojimi nasprotji in težavami…Za dodatek pa sem izbrala zelo ljubek in občuten ljubezenski samospev Clare Schumann z naslovom Ljubiš lepoto?, ki govori o tem, da ne ljubimo človekovega izgleda, ampak je prav ljubiti človeka takšnega, kot je. Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

Sopranistka Mojca Erdmann je pogosto redna gostja na odru Berlinske državne opere, Salzburškega poletnega festivala in festivala v nemškem Baden-Badnu, nastopila je z Berlinskimi filharmoniki, s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia, Kraljevim orkestrom Concertgebouw iz Amsterdama in z Dunajskimi simfoniki. Njeni koncertni in operni posnetki izhajajo pri ugledni založbi Deutsche Grammophon, med njimi so vloge v operah Cosi fan tutte, Zaide, Idomeneo, Figarova svatba, Čarobna piščal in Don Giovanni W. A. Mozarta, iz 20. stoletja Saloma Richarda Straussa (iz leta 1905), in Lulu Albana Berga (iz leta 1935) ter vrsta sodobnih del, ki jih je prva izvedla, kot so: svetovna premiera dela Moj način življenja japonskega skladatelja Toruja Takemicuja, glavna vloga v monodrami Proserpina sodobnega nemškega skladatelja Wolfganga Rihma, in glavna vloga v Rihmovi operi Dioniz, ki so jo leta 2010 premierno izvedli na Salzburškem poletnem festivalu.

Mojca Erdmann je nastopila pod taktirkami vodilnih dirigentov, kot so sir Simon Rattle, Zubin Mehta in Daniel Barenboim. Leta 2012 je pela tudi s filharmoničnim orkestrom iz Strassbourga, ki ga je takrat vodil mednarodno uveljavljeni slovenski dirigent Marko Letonja, sodelovala pa je tudi v vokalno-instrumentalnem delu Insideout sodobnega slovenskega skladatelja Vita Žuraja, ki ga je premierno izvedla s člani ansambla Scharoun iz Berlina pod vodstvom Matthiasa Pintscherja na salzburškem poletnem festivalu leta 2013.

Vir fotografije: Janez Klenovšek, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si


Ars 60

61 epizod

Ars 60

61 epizod


Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!

Sopranistka Mojca Erdmann: ''Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

13.04.2023

Poslušajte ekskluzivni pogovor s sopranistko Mojco Erdmann v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.

V dvorani Union v Mariboru je v sredo, 25. januarja 2023 v dvorani Union v Mariboru tretji koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Tokrat je pri nas drugič gostovala ugledna nemška sopranistka Mojca Erdmann, po mami slovenskega rodu, ki se ji je na komornem koncertu pridružil britanski pianist Malcolm Martineau v sporedu nemških romantičnih samospevov vélikih nemških glasbenih ustvarjalcev: Roberta in Clare Schumann ter Johannesa Brahmsa na besedila priznanih in tudi manj znanih nemških pesnikov romantike o ljubezni, sanjarjenju, hrepenenju in upanju, ljubezenski strasti, občudovanju cvetja in radosti v naravi, neizpolnjenem hrepenenju, človeški osamljenosti, notranjih bojih in minevanja življenja.

Iz pogovora Tjaše Krajnc s sopranistko Mojco Erdmann:

Koncertni večer vokalnih miniatur ste pripravili z deli sopotnikov Roberta in Clare Schumanna ter njunega mlajšega sodobnika Johannesa Brahmsa iz različnih pesemskih ciklov. Kaj je bilo vaše programsko vodilo pri izbiri teh samospevov?

''Samospeve op. 107 Roberta Schumanna sem pela že večkrat v priredbi za godalni kvartet in sopran, ki jo je pripravil nemški skladatelj Aribert Reimann. Ta priredba je prinesla drugačne barve, zelo bister zvok godal, ne izvaja se tako pogosto, a mi je zelo všeč. Schumannovo glasbo imam nasploh zelo rada… Odkrila sem tudi Schumannov cikel samospevov na verze pesnice Elisabeth Kúlmann, ki je umrla pri komaj 17-ih letih, v kratkem življenju pa je napisala okrog 800 pesmi. Njene pesmi so čudovite in tako čiste, v njih pa pripoveduje o svojem življenju. Zelo zanimivo je, da sem te samospeve izvedla s pianistom Málcolmom Martineaujem, ki je zelo izkušen in je igral že z vrsto izjemnih pevcev. Kljub temu je tokrat prvič igral Schumannove samospeve na pesmi Elisabeth Kulmann. Ko sem dobila note in prebrala tudi pesmi, sem bila popolnoma prevzeta nad lepoto in občutenostjo teh samospevov.
V koncertni spored sem dodala tri samospeve Clare Schumann, ki je bila genialna, a njenih skladb ne slišimo pogosto. Izbrala sem še samospeve Johannesa Brahmsa, ki sem jih pri sebi pustila zoreti, saj je glasba zelo globoka in večplastna, zelo občutena in globoka pa so tudi besedila, ki jih je izbral za samospeve. Tako sem se odločila za tri glasbenike, ki so bili med seboj povezani, zdelo se mi je prav, da izvajam samospeve Clare, Roberta in Johannesa na istem koncertu, tudi glede zvočnih barv v glasbi, pa tudi glede zaporedja samospevov v hitrem in tistih v počasnem tempu, pa samospevov s tišjo, intimnejšo dinamiko,.. Tako sem se odločila za ustvarjanje zgodbe s čustveno napetostjo, do zadnjega Brahmsovega samospeva: Kako sem plul skozi noč, ki ga običajno poje moški, a mi je bil tako zelo všeč, da sem ga izbrala za konec sporeda. Tudi ženska ga lahko poje, saj tudi ona razmišlja, kako je živela, kako želi umreti in morda končati življenje…na koncu se ne ve, ali skoči ali ne… ja, to je sicer težek konec recitala samospevov, a je zelo ganljiv in zame je po vseh zgodbah v teh samospevih tudi zelo smiseln. K obdobju romantike spadajo tudi dramatični notranji boji, pa tudi sicer se ljudje v življenju bojujejo s svojimi nasprotji in težavami…Za dodatek pa sem izbrala zelo ljubek in občuten ljubezenski samospev Clare Schumann z naslovom Ljubiš lepoto?, ki govori o tem, da ne ljubimo človekovega izgleda, ampak je prav ljubiti človeka takšnega, kot je. Prav je, da me ljubiš zaradi moje osebnosti, ne pa zato, ker sem lepa, kot je lepo sonce.''

Sopranistka Mojca Erdmann je pogosto redna gostja na odru Berlinske državne opere, Salzburškega poletnega festivala in festivala v nemškem Baden-Badnu, nastopila je z Berlinskimi filharmoniki, s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia, Kraljevim orkestrom Concertgebouw iz Amsterdama in z Dunajskimi simfoniki. Njeni koncertni in operni posnetki izhajajo pri ugledni založbi Deutsche Grammophon, med njimi so vloge v operah Cosi fan tutte, Zaide, Idomeneo, Figarova svatba, Čarobna piščal in Don Giovanni W. A. Mozarta, iz 20. stoletja Saloma Richarda Straussa (iz leta 1905), in Lulu Albana Berga (iz leta 1935) ter vrsta sodobnih del, ki jih je prva izvedla, kot so: svetovna premiera dela Moj način življenja japonskega skladatelja Toruja Takemicuja, glavna vloga v monodrami Proserpina sodobnega nemškega skladatelja Wolfganga Rihma, in glavna vloga v Rihmovi operi Dioniz, ki so jo leta 2010 premierno izvedli na Salzburškem poletnem festivalu.

Mojca Erdmann je nastopila pod taktirkami vodilnih dirigentov, kot so sir Simon Rattle, Zubin Mehta in Daniel Barenboim. Leta 2012 je pela tudi s filharmoničnim orkestrom iz Strassbourga, ki ga je takrat vodil mednarodno uveljavljeni slovenski dirigent Marko Letonja, sodelovala pa je tudi v vokalno-instrumentalnem delu Insideout sodobnega slovenskega skladatelja Vita Žuraja, ki ga je premierno izvedla s člani ansambla Scharoun iz Berlina pod vodstvom Matthiasa Pintscherja na salzburškem poletnem festivalu leta 2013.

Vir fotografije: Janez Klenovšek, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si


26.05.2023

Nina Šenk: Program Ars je eden najpomembnejših temeljev kulture v Sloveniji

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Uroš Korenčan: Program Ars je ena redkih kulturnih ustanov, ki še vzdržuje visok standard

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Monika Skalar: Program Ars podpira kulturno življenje v Sloveniji

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


29.06.2023

Kitarist Izidor Erazem Grafenauer v Komornem studiu

34. koncert v Komornem studiu bo v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemen kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.


26.05.2023

Tomaž Brejc: ne predstavljam si življenja brez Programa Ars

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


22.06.2023

Ansambel kljunastih flavt Le Phénix

Osrednji glasbeni dogodek na Radiu Slovenija bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studia programa Ars, ki ga bo izvedel ansambel kljunastih flavt pod vodstvom Mateje Bajt. Po izvedenem koncertu poslušajte še pogovor z umetnicami, podrobneje o koncertu Tjaša Krajnc.


26.05.2023

Lojze Lebič: umetniška glasba je najvišji dosežek evropskega ustvarjalnega duha

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Vito Žuraj: Program Ars je esenca podpore klasični in sodobni glasbeni umetnosti

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Vesna Jevnikar: prav je, da tudi tisti, ki nismo samo površinski poslušalci, dobimo svojo oddajo

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Helena Koder: na Programu Ars dobiš vedno nekaj prvovrstnega, nekaj, kar je vredno poslušati

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Marko Fink: Program Ars ponuja lepo glasbo tako slovenskih kot tujih ustvarjalcev

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


26.05.2023

Metod Pevec: Program Ars je kot otok, kamor se lahko zatečem in kjer sem doma

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


17.05.2023

Tonske slike literature

Radijska in televizijska režiserka ter scenaristka Irena Glonar in tonski mojster Jure Culiberg sta v štirih desetletjih dela v Uredništvu igranega programa radia Ars ustvarila fascinanten opus in z njim močno obogatila arhiv igranih radijskih oddaj. Popis radijskih del Irene Glonar obsega prek 1800 oddaj, v kar niso vštete glasbene oddaje. Nič manjši ni opus Jureta Culiberga – če pogledamo samo v arhiv radijski iger, jih z njegovim tonskim podpisom najdemo 556. z Ireno Glonar in Juretom Culibergom tokrat razmišljamo o radiofonskih izvedbah leposlovnih besedil. Kaj vse je potrebno imeti v mislih, ko leposlovno besedilo prenašaš v igrano, zvočno obliko. Koliko te pri prenosu leposlovnih besedil v radiofonsko obliko usmerja samo besedilo, koliko lahko slediš svoji poetiki. In, ne nazadnje: kako je potekal ta prenos v času pred digitalizacijo in kako v času po njej.


11.05.2023

Rapa Šuklje, legendarna radijska kritičarka, novinarka in prevajalka se je rodila pred stotimi leti v Ljubljani

Rapa Šuklje je bila legendarna radijska novinarka, urednica, filmska in gledališka kritičarka na Radiu Slovenija, bila pa je tudi prevajalka in esejistka. Nedavno je minilo sto let, odkar se je Rapa Šuklje rodila v Ljubljani, kjer je skoraj devetdesetletna umrla. Bila je prva urednica oddaje Gremo v kino s tem imenom in urejala jo je petindvajset let. Leta 2012 je revija Ekran Rapi Šuklje podelila Ekranovo priznanje; takrat je nagrajenko pred mikrofon povabila Ingrid Kovač Brus. Hommage veliki ustvarjalki ob stoti obletnici rojstva v letu, ko praznuje program Ars šestdeset let.


26.05.2023

Branko Jordan: Program Ars je območje izbranosti, duha in kontemplacije

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.


22.03.2023

Katja Konvalinka: Program Ars podpira glasbenike in tudi ostale umetnike

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.


22.03.2023

Andrej Saje: klasična glasba na Programu Ars me umiri in me duhovno bogati

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.


08.04.2023

Pavel Šivic, prva oddaja Naši umetniki pred mikrofonom

Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo prvo izmed oddaj Naši umetniki pred mikrofonom. Premierno smo jo predvajali 4. februarja leta 1980, kar pomeni, da oddajo pripravljamo že dobrih 43 let. Prvi gost je bil Pavel Šivic, skladatelj, pianist, pedagog, kritik in esejist, zborovodja in glasbeni organizator ter tudi sodelavec našega programa.


22.03.2023

Primož Vitez: Program Ars daje prostor stvarem, ki niso samoumevne, daje prostor umetnosti

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.


Stran 2 od 4
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov