Letos obeležujemo leto Edvarda Ravnikarja, najvidnejšega predstavnika slovenske modernističnbe arhitekture. Posvečen mu je tudi simpozij, ki ga v okviru Dneva arhitektov v Novi Gorici prireja Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. V tem okviru podeljujejo tudi strokovna priznanja arhitektom, prostorskim načrtovalcem in krajinskim arhitektom. Platinasti svinčnik za obsežen opus in vrhunske dosežke sta prejela dr. Aleš Mlakar za področje krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja in prof. dr. Aleš Vodopivec za področje arhitekture. »Verjetno gre za enega najbolj izobraženih in pronicljivih mislecev na področju arhitekture pri nas, pa tudi za publicista, ki je s svojim kritičnim pogledom na stroko marsikdaj vitalno vplival na dogajanje znotraj arhitekturne in urbanistične stroke.« Tako v utemeljitvi nagrade preberemo o prof. dr. Alešu Vodopivcu, ki je dejaven tako v teoriji kot v praksi. Kot pedagog je na Fakulteti za arhitekturo deloval trideset let in se mu praksa zdi neločljivo povezana s teorijo. Nagrada je lahko tudi priložnost za pogled na preteklo delo – prav to pa izpostavlja tudi odličje patinasti svinčnik, namenjeno realizacijam starejšega datuma. Letos ga je prejel pokopališki kompleks Srebrniče pri Novem mestu, katerega soavtor je tudi Vodopivec. Kakšno vlogo ima za arhitekturno stroko tovrsten pogled nazaj in kaj je čas omogočil v primeru vrednotenja Srebrnič, ki so kot prvo gozdno pokopališče predstavljalo povsem nov model in novo tipologijo ureditve, čas pa je izpostavil še druge kvalitete? Za svoje delo je Vodopivec prejel več nagrad, med drugim tudi Plečnikovo in nagrado piranesi, zelo zgodaj pa se je že tudi zavedal problema ohranjanja kakovostnih del iz obdobja modernizma – tako njegova prenova Festivalne dvorane na Bledu velja za eno prvih doslednih prenov slovenske modernistične arhitekture. Kot pisec se je posvečal tudi delu Edvarda Ravnikarja in tako prispeval k zavedanju o njegovi pomembnosti in pripomogel k ohranitvi njegove arhitekture. Platinasti svinčnik za področje prostorskega načrtovanja in krajinske arhitekture je prejel dr. Aleš Mlakar, ki po besedah žirije sodi med najprepoznavnejše in najbolj dejavne prostorske načrtovalce v državi. Njegovo delo med drugim obsega načrtovanje prostorskih aktov, sodelovanje na konferencah in izvajanje projektov. V preteklosti je med drugi prispeval k zgraditvi avtocestnega križa, trenutno pa sodeluje pri projektu Kamniške železniške proge. Glede priprave državnih prostorskih načrtov izpostavlja, da gre za kompleksne in dolgotrajne postopke, osnovno vodilo pa je presoja, kaj družba dejansko potrebuje. Sodeloval je tudi pri pripravi izhodišč za krajinsko politiko Slovenije, ki temelji na evropski konvenciji o krajini. Ta nalaga vsem podpisnicam, da se ukvarjajo z varstvom, načrtovanjem in upravljanjem krajin. Pri tem je eno od osnovnih vodil, da se ukvarjajo tudi z razvrednotenimi krajinami. Izhodišča za krajinsko politiko Slovenije pa določajo osnovne smeri razvoja in ohranjanja krajine, saj je ta podvržena velikim spremembam. Že vse od začetka svoje skoraj 30 let dolge profesionalne kariere pa Mlakar, ki deluje tudi kot pedagog, pomembno prispeva k razvoju in dobri praksi urejanja prostora, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja, še preberemo v utemeljitve, ter da je med drugim prejel priznanje Društva krajinskih arhitektov. Zlati svinčnik 2023 za področje prostorskega načrtovanja prejme ureditev romskega naselja Brezje-Žabjak. Odgovorna prostorska načrtovalka je bila mag. Jelka Hudoklin, ureditev pa je z izrazito interdisciplinarnim pristopom in aktivnim vključevanjem uporabnikom uspela pomembno prispevati k reševanju tovrstne problematike. Zlati svinčnik 2023 za odlično izvedbo so prejeli Dans arhitekti za prenovo dveh vrstnih hiš, biro Enota za bazenski kompleks Češča vas, Vrtec Kočevje, enota Čebelica arhitektov Svet vmes in krajinskih arhitektov Kolektiv Tektonika, nadkritje ostalin cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji biroja Medprostor ter most za pešce in kolesarje v Irči vasi avtorjev Jereb in Budja arhitekti, Ponting ter Pipenbaher inženirji. Častni član ZAPS pa je postal dr. Andrej Goljar.