Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Ljubljano je obiskal Dragan Bjelogrlić, priznan srbski igralec, scenarist, režiser in producent. Imel je dober razlog – z njegovim novim filmom Varuhi formule, ki je v Sarajevu prejel nagrado občinstva, v Locarnu, kjer je doživel svetovno premiero, pa nagradi za najboljši film tako posebne kot kritiške žirije, so odprli 34. Ljubljanski filmski festival. Tudi na tej projekciji je prejel stoječe ovacije občinstva. Sloni na resnični, a dolgo zamolčani nesreči leta 1958 v raziskovalnem reaktorju v Vinči v Srbiji, kjer so domnevno razvijali jedrsko orožje – torej v času hladne vojne.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je 7. novembra podelilo nagrado bert za življenjsko delo. Dobitnik nagrade je televizijski, gledališki, filmski in radijski igralec Janez Hočevar – Rifle. Da ima smisel za smešno, je dokazal že v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko sta pod režisersko taktirko Franca Uršiča z Branetom Ivancem kot Naočnik in Očalnik pritegnila mlade gledalke in gledalce pred televizijske ekrane. Toda Janez Hočevar se ni proslavil samo kot igralec humornih vlog, ampak je antologijsko dramsko vlogo odigral tudi v filmu Kavarna Astorija po kratkem romanu Dvojčka Žarka Petana in v režiji Jožeta Pogačnika. Dan po podelitvi nagrade v Slovenski kinoteki je Marko Golja obiskal nagrajenca v njegovi hiši ob potočki in na obrobju naselja Dorfarje.
V Uredništvu igranega programa Radia Slovenija so pripravili novo premiero, priredbo svetovne klasike, Molièrjeve komedije Žlahtni meščan. Nadvse aktualno besedilo iz 17. stoletja, ki nastavlja ogledalo človeški bolestni obsedenosti z družbeno veljavo in videzom, je za radijsko izvedbo režiral Alen Jelen. V igri nastopajo izjemni dramski igralci, od Primoža Pirnata, Ive Kranjc Bagola, Polone Juh do Uroša Smoleja, Marka Mandića in drugih, ki so tudi nastopili v gledališki izvedbi te komedije. Premiera bo nocoj ob 22.05 na Arsu. Potem bo pa še mesec dni dostopna na spletu (foto: Wkipedia).
Film Varuhi formule srbskega igralca, scenarista in režiserja Dragana Bjelogrlića sloni na resnični a dolgo zamolčani nesreči leta 1958 v raziskovalnem reaktorju v srbski Vinči. To je v romanu Primer Vinča pred leti obudil Goran Milašinović, na velika platna pa prihaja kot srbsko-slovensko-makedonsko-črnogorska koprodukcija, ki je v Sarajevu prejela nagrado občinstva, v Locarnu pa nagradi za najboljši film tako posebne kot kritiške žirije. 34. Liffe se je torej začel, ob tem velja poudariti, da se pod štiri filme od desetih, ki se potegujejo za vodomca, podpisujejo režiserke.
Novembrsko sivino že tradicionalno popestri festival Liffe, ki vsako leto prinese pregled aktualne svetovne kinematografije. Med drugim ponudi filme, ki so poželi zanimanje in nagrade v Cannesu, Rotterdamu, Berlinu, Locarnu in Benetkah. Tako so tudi Varuhi formule Dragana Bjelogrlića, ki odpirajo festival, že navdušili občinstvo na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu. Varuhi formule bodo prikazani v okviru sekcije Predpremiere, ki prinaša najbolj pričakovane filme. Veliko pozornosti med njimi bo bržkone deležna domišljijska kostumska drama Nesrečna bitja, novi celovečerec grškega ekscentrika Jorgosa Lantimosa, ki je prejel zlatega leva za najboljši film v Bentkah. Med predpremierami sta tudi dva filma slovenskih režiserjev – Hane Slak in Janeza Burgerja. Burgerjevo Opazovanje raziskuje soočanje sodobnega človeka z nasiljem in uporabo družbenih omrežij. Niti besede Hane Slak pa pripoveduje o travmatični najstniški izkušnji, ki postavi na preizkušnjo odnos med materjo in sinom. Med poudarki festivala je seveda tudi tekmovalna sekcija Perspektive, v kateri se za nagrade potegujejo režiserji s svojim prvim ali drugim filmom. Foto: Liffe
Društvo slovenskih poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je podelilo najvišjo stanovsko nagrado Kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanje Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedovalca. Kristalni mikrofon 2023 je prejela Menči Klančar, ki je 35 let sooblikovala zvočno podobo slovenske besede. S tehnično in interpretacijsko gibkostjo se je prilagajala različnim žanrom s tiste vrste lahkotnostjo, ki je lahko le plod neizmernega znanja in izkušenj, je zapisala komisija. Benjamin Jeram, ki več let sodeluje v informativnih oddajah Radia Slovenija, pred tem pa tudi na radiu Primorski val in Radiu Študent, je svetel primer, da lahko tudi mlajša generacija vzorno skrbi za žlahtnost govorjene besede. Komisija v utemeljitvi priznanja za obetavnega mladega napovedovalca še poudarja, da kljub mladosti pri poslušalstvu vzbuja zanesljiv občutek verodostojnega sporočanja.
V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled skupinska razstava društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte. Razstava 21-ih skulptur z naslovom V kraljestvu povodnega moža je nadaljevanje lanskoletnega projekta Povodni mož ob Krki.
Jubilejno, že deseto nagrado mira je letos prejela avtorica, urednica in prevajalka Jerneja Jezernik, ki se že več desetletij posveča delu in življenju pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Nagrado, ki jo Ženski odbor Slovenskega Centra PEN podeljuje literarnim ustvarjalkam, s čimer opozarja, da so še vedno prepogosto spregledane, so nagrajenki vročili v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Minuli teden je v Slovenski kinoteki pod naslovom Mi gledamo film, film gleda nas potekala Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije. Gostja je bila tudi Mariya Nikiforova, ki je predavala o "hibridnih formah" – o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu. Nikiforova je med drugim vodja filmskih zbirk pri francoski distribucijski hiši in arhivu eksperimentalnega filma Light Cone, ki je v Kinoteki predstavila dva programa svojih filmov; po njenih besedah "prinašata dva subjektivna pogleda, oba zasnovana na različnih oblikah obsedenosti." Prvi program je raziskal mesto Pariz, eno najbolj fetišiziranih mest na svetu, kot je bilo predstavljeno v 20. stoletju. V drugem programu so podobe delovale kot metafore ali simboli za latentne spomine, ki tvorijo majave mostove – ali prehode – med zavednim in nezavednim, med otroštvom in odraslostjo. Oba sta bila prikazana s fotokemičnih formatov in sicer s 16 mm in 35 mm filmskega traku.
V Gledališču Koper bodo premierno uprizorili Sheakespearovo tragedijo Romeo in Julija. Gre za večjo mednarodno koprodukcijo koprskega gledališča z Narodnim gledališčem Republike Srbske iz Banjaluke, kjer je bila premiera že pred dobrim tednom.
V nedeljo, ko je vrata za obiskovalce in založnike zaprl največji knjižni sejem na svetu v Frankfurtu, je Slovenija štafeto častnega gostovanja predala Italiji, ki bo s predstavitvijo svoje literature v ospredju prihodnje leto. Zadnji dan sejma so podelili prestižno nemško založniško nagrado za mir. Tokrat jo je prejel Salman Rushdie. Prispevek Urbana Tarmana. Foto: Frankfurter Buchmesse, Marc Jacquemin
Druga največja javna kulturna ustanova v Sloveniji odpira svoja vrata Na voljo je 8500 m2 v štirih etažah, ki ponujajo devetnajst projektnih studiev in pet rezidenčnih stanovanj, enoto Mestne knjižnice Ljubljana, veliko razstavno-prireditveno dvorano, kavarno, bistro in restavracijo ter več trgovin. In bistveni del: devet proizvodnih laboratorijev. Vseh devet delavnic bo dostopnih vsem, ki bodo plačali članarino in kupili uporabniške pakete. Gre za ambiciozno zastavljen projekt in hkrati prostor, ki ga napolnjujejo vsebine, ki jih pri nas še ni, meni direktorica Centra Rog, Renata Zamida. Pred uradno otvoritvijo bo danes ob 18. uri tudi protest skupnosti neuporabnikov Roga, ki bodo okoli poslopja sklenili obroč. Kot so poudarili, novi center Rog ne ureja perečega pomanjkanja dostopnih delovnih prostorov za prekarne kulturno-ustvarjalne delavce v Ljubljani, kar je bilo napovedano z izgradnjo Centra Rog, saj bo ustvarjanju namenjena le četrtina zgradbe. Foto: Bobo
Eden največjih muzejskih kompleksov na svetu, galerija Uffizi, ki jo najdemo v središču Firenc ob reki Arno, je v letu 2021 prvič postala najbolj obiskana kulturna institucija v Italiji. Lani pa je obisk še več kot podvojila in dosegla čez 4 milijone obiskovalcev. Zasluge grejo tudi temeljiti prenovi razstavnih prostorov in posodabljanju programa, za čemer vse od leta 2015 stoji prodoren direktor dr. Eike Schmidt. Nemški umetnostni zgodovinar je bil prejšnji teden na obisku v Sloveniji in med drugim na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvedel uvodno predavanje Mednarodnega središča za primerjalne zgodovinske raziskave.
V Frankfurtu se je zaključilo častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Aleksander Čobec je k refleksiji našega gostovanja v Frankfurtu povabil novinarko ORF Katjo Gasser, ki je letos vodila častno gostovanje Avstrije v Leipzigu. Foto: Osebni arhiv Katje Gasser (izrez)
V Frankfurtu je pri koncu častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Foto: Aleksander Čobec
V Nemčiji se zaključuje jubilejni 75. Frankfurtski knjižni sejem. Slovenija, ki je bila letos častna gostja sejma, na slovesnosti ta naziv predaja Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Častno gostovanje v Frankfurtu je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Foto: Aleksander Čobec
V soboto popoldne sta se v Slovenskem paviljonu na Frankfurtskem knjižnem sejmu odvila dva pomembna dogodka. Na odru Srečka Kosovela je potekal večer s slovenskim pisateljem Florjanom Lipušem z naslovom Florjan Lipuš in literarna dežela Koroška, na odru Maruše Krese pa so podelili nagrado Fabjana Hafnerja – prejel jo je prevajalec in pesnik Ludwig Hartinger. Foto: Matej Juh
Po prvih dveh dneh, ko je sejem obiskalo približno 105.000 založnikov, urednikov, avtorjev in novinarjev iz 130-ih držav, se je sejem z več kot 4000 razstavljavci odprl še za splošno javnost. Slovenski program častnega gostovanja je v petek ponudil večerno razpravo predstavnikov ljubljanske psihoanalitske šole in frankfurtske šole kritične teorije, ki se je odvila na bližnji Univerzi Goethe. Foto: Urban Tarman
Reportaža Le še en dan je do konca Frankfurtskega knjižnega sejma, ko bo Slovenija predala častno gostovanje Italiji, ki bo prihodnje leto. V Frankfurtu se je zvrstila množica dogodkov, od intimnih branj poezije do svetovne premiere filma in koncerta Laibacha. V Frankfurtu je tudi štiričlanska radijska ekipa Iza Pevec, Urban Tarman, Matej Juh in Aleksander Čobec, ki so pripravili več oddaj za naše vse tri programe. Poslušate jih lahko v arhivu na Arsovi spletni strani, mi pa bomo zdaj prisluhnili njihovi skupni radijski reportaži, ki jo je prebral Aleksander Čobec. Foto: EPA
V petek je bil eden osrednjih dogodkov na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavitev dvojezične Antologije slovenske poezije 20. in 21. stoletja Moj sosed na oblaku. Močno obiskan pa je bil tudi pogovor direktorja sejma Jürgena Boosa s predsednikom UEFE Aleksandrom Čeferinom pod naslovom Šport in branje Foto: Matej Juh
Neveljaven email naslov