Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V javni obravnavi je predlog sprememb Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, krovnega zakona na področju kulture, ki prinaša najobsežnejše spremembe po več kot 20 letih od uvedbe zakona. Spremembe se nanašajo na tretjino zakona. Velik del se dotika samozaposlenih v kulturi, ki se bodo po novem preimenovali v samostojne delavce v kulturi. Med večjimi spremembami za samozaposlene v kulturi bo drsni cenzus. Če je ustvarjalec na letni ravni le za 1 cent presegel neto dohodek v višini 21 tisoč evrov, je izgubil pravico do plačila socialnih prispevkov s strani države. Glede na spremembe pa višji dohodek za ustvarjalce ne bo pomenil te izgube. Bodo pa zaradi tega morali prispevati višje plačilo za socialne prispevke. Predlog sprememb zakona je obravnaval Nacionalni svet za kulturo na svoji prvi seji v novi sestavi (foto: BoBo/Žiga Živulović ml.).
V javni obravnavi je predlog sprememb Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, krovnega zakona na področju kulture, ki prinaša najobsežnejše spremembe po več kot 20 letih od uvedbe zakona. Spremembe se nanašajo na tretjino zakona. Velik del se dotika samozaposlenih v kulturi, ki se bodo po novem preimenovali v samostojne delavce v kulturi. Med večjimi spremembami za samozaposlene v kulturi bo drsni cenzus. Če je ustvarjalec na letni ravni le za 1 cent presegel neto dohodek v višini 21 tisoč evrov, je izgubil pravico do plačila socialnih prispevkov s strani države. Glede na spremembe pa višji dohodek za ustvarjalce ne bo pomenil te izgube. Bodo pa zaradi tega morali prispevati višje plačilo za socialne prispevke. Predlog sprememb zakona je obravnaval Nacionalni svet za kulturo na svoji prvi seji v novi sestavi (foto: BoBo/Žiga Živulović ml.).
V Jasenovcu, največjem koncentracijskem taborišču v južni Evropi med drugo svetovno vojno, je bilo ubitih okoli 100.000 ljudi, večinoma Srbov, Judov in Romov. V taborišču so bili tudi Slovenci in njihovo usodo je raziskal Slavko Alojz Kramar. Njegovo Knjigo imen in obrazov Slovenski taboriščniki v Jasenovcu sta izdala Slovenski dom v Zagrebu in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, na predstavitvi pa je bil Vlado Motnikar.
Predstava Anatomija zamolka – Smrekar versus Cankar je nastala po motivih besedil Ivana Cankarja in risb Hinka Smrekarja ter v režiji Juša Zidarja. Kot so zapisali v napovedi, "Hinko Smrekar in Ivan Cankar, sodobnika, prijatelja, umetnika, kronista, kritika in vizionarja svoje dobe, ponujata pronicljiv vpogled v genotip naroda in naše kolektivne narodne zavesti, tako rekoč v epicenter slovenske identitete in mentalitete same."
V sekciji predpremier 34. Liffa je tudi nov 82-minutni triler Opazovanje Janeza Burgerja. V svojem šestem igranem celovečercu odpira žgočo temo naše osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij, ograjevanja od tujih problemov in pomanjkanje empatije. Na letošnjem Festivalu slovenskega filma je Opazovanje prejelo vesni za najboljšo scenografijo in najboljši zvok, vesna za najboljšo glavno žensko vlogo pa je šla v roke Diani Kolenc. Igra 27-letno reševalko Laro, ki si v času službenega odmora na Facebooku ogleda videoprenos brutalnega pretepanja mladega fanta Kristjana na ulicah Ljubljane. Ne odreagira – tako kot tudi tisoči drugih ne, ki so spremljali dogajanje po spletu. Se pa na kraju tega dogodka v kratkem znajde z reševalno ekipo.
Kaj se zgodi, če po travmatičnem dogodku ne stopimo v dialog, ampak se zapremo, se sprašuje Hanna Slak v svojem novem celovečercu Niti besede – intimni drami o odnosu med materjo in sinom, ki po nasilnem dogodku v bližini ne zmoreta pravega pogovora. Idejo za film Niti besede je črpala iz resničnega dogodka ob katerem se je spraševala, kako otroci, ki berejo o nasilju, to čustveno procesirajo. Osnovna premisa filma je, da kot družba vedno bolj drsimo v monologe. Že v prvih prizorih je odtujenost med mamo in sinom očitna, ko se po sinovi nesreči za nekaj dni umakneta v hišo na otoku pa neizgovorjeno in nepredelane travme vodijo v vse večje konflikte med njima. Mama, dirigentka Nina, je obremenjena z zamujenimi vajmi za bližajoči se koncert in ne zna pristopiti k sinu Larsu, ki je vse bolj razdražljiv in zaprt. Želela sem, da se Mahlerjeva peta simfonija z vsemi emocijami prelije v film, še pravi Hanna Slak. In res je glasba tista, ki ob pečin polni obali in neizprosnemu zimskemu vremenu izraža dramatično težo zamolčanega in neizrečenega. Narava je eden od likov tega filma, izpostavlja režiserka. Maren Eggert v vlogi Nine in Jona Levin Nicolai kot Lars odlično interpretirata pogovora nezmožna in obremenjena mamo in sina, eno od vlog v filmu, ki se dogaja predvsem v nemškem govornem območju, pa je odigral tudi Marko Mandić. Celovečerec je sicer bil predvajan tudi v tekmovalnem programu poleti festivala v Torontu, na Liffu pa bo v Ljubljani prikazan še v petek. Foto: SFC/Mitja Ličen
Leta 2006 je Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink v Prvačini uredilo muzej, ki ga polnijo fotografije aleksandrink in predmeti, ki so jih njihovi potomci ohranili. Zaradi dotrajanosti hiše si je društvo več let prizadevalo tudi za njeno obnovo. Skupaj z mestno občino Nova Gorica in Regijsko razvojno agencijo Severne Primorske pa so pretekli teden le odprli prenovljeno Hišo aleksandrink. Sredi Prvačine zdaj stoji pomlajena hiša, v kateri so ujeti spomini Alojzije, Justine, Tereze, Jože, Milene in vrste drugi žensk, ki so v ubožnih časih odhajale v Aleksandrijo in druga egiptovska mesta po zaslužek. Njihovi vnuki, med njimi je tudi Vidojka Vekjet, ohranjajo spomin nanje. Pri prenovi so sledili trajnostnim principom obnove z minimalnimi posegi in z uporabo lokalnih naravnih materialov, je poudarila Nataša Kolenc z novogoriške mestne občine. Življenje muzejske hiše aktivno sooblikuje tudi Društvo žena Prvačina, ki v oblačilih aleksandrink pospremi obiskovalce. Kot pove predsednica Andrejka Humar, so si njihove prednice kruh služile pri družinah različnih jezikov, ver in narodnosti, zato se je tudi njihov jezik precej razlikoval od domačega narečja. Slavnostni govornik ob odprtju prenovljene hiše Aleksandrink je bil državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, ki je v svojem nagovoru poudaril, da so aleksandrinke tako kot današnji migranti iskale priložnost za boljše življenje svojih družin. Izredne zgodbe žensk tako ostajajo zapisane v srcih potomcev in vseh, ki obiščejo njihov dom v Prvačini. Foto: Ana Rojc/Občina Nova Gorica
V sekciji Predpremiere na festivalu Liffe tudi letos najdemo najboljše filme, ki so svoje premiere doživeli na velikih festivalih, med njimi Zeleno mejo Agnieszke Holland in Nesrečna bitja Yorgosa Lanthimosa, ki sta bila nagrajena na festivalu v Benetkah, pa tudi nove filme Hirokaza Kore-ede, Christiana Petzolda in drugih. Nekaj si jih je ogledala Petra Meterc.
Ljubljano je obiskal Dragan Bjelogrlić, priznan srbski igralec, scenarist, režiser in producent. Imel je dober razlog – z njegovim novim filmom Varuhi formule, ki je v Sarajevu prejel nagrado občinstva, v Locarnu, kjer je doživel svetovno premiero, pa nagradi za najboljši film tako posebne kot kritiške žirije, so odprli 34. Ljubljanski filmski festival. Tudi na tej projekciji je prejel stoječe ovacije občinstva. Sloni na resnični, a dolgo zamolčani nesreči leta 1958 v raziskovalnem reaktorju v Vinči v Srbiji, kjer so domnevno razvijali jedrsko orožje – torej v času hladne vojne.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je 7. novembra podelilo nagrado bert za življenjsko delo. Dobitnik nagrade je televizijski, gledališki, filmski in radijski igralec Janez Hočevar – Rifle. Da ima smisel za smešno, je dokazal že v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko sta pod režisersko taktirko Franca Uršiča z Branetom Ivancem kot Naočnik in Očalnik pritegnila mlade gledalke in gledalce pred televizijske ekrane. Toda Janez Hočevar se ni proslavil samo kot igralec humornih vlog, ampak je antologijsko dramsko vlogo odigral tudi v filmu Kavarna Astorija po kratkem romanu Dvojčka Žarka Petana in v režiji Jožeta Pogačnika. Dan po podelitvi nagrade v Slovenski kinoteki je Marko Golja obiskal nagrajenca v njegovi hiši ob potočki in na obrobju naselja Dorfarje.
V Uredništvu igranega programa Radia Slovenija so pripravili novo premiero, priredbo svetovne klasike, Molièrjeve komedije Žlahtni meščan. Nadvse aktualno besedilo iz 17. stoletja, ki nastavlja ogledalo človeški bolestni obsedenosti z družbeno veljavo in videzom, je za radijsko izvedbo režiral Alen Jelen. V igri nastopajo izjemni dramski igralci, od Primoža Pirnata, Ive Kranjc Bagola, Polone Juh do Uroša Smoleja, Marka Mandića in drugih, ki so tudi nastopili v gledališki izvedbi te komedije. Premiera bo nocoj ob 22.05 na Arsu. Potem bo pa še mesec dni dostopna na spletu (foto: Wkipedia).
Film Varuhi formule srbskega igralca, scenarista in režiserja Dragana Bjelogrlića sloni na resnični a dolgo zamolčani nesreči leta 1958 v raziskovalnem reaktorju v srbski Vinči. To je v romanu Primer Vinča pred leti obudil Goran Milašinović, na velika platna pa prihaja kot srbsko-slovensko-makedonsko-črnogorska koprodukcija, ki je v Sarajevu prejela nagrado občinstva, v Locarnu pa nagradi za najboljši film tako posebne kot kritiške žirije. 34. Liffe se je torej začel, ob tem velja poudariti, da se pod štiri filme od desetih, ki se potegujejo za vodomca, podpisujejo režiserke.
Novembrsko sivino že tradicionalno popestri festival Liffe, ki vsako leto prinese pregled aktualne svetovne kinematografije. Med drugim ponudi filme, ki so poželi zanimanje in nagrade v Cannesu, Rotterdamu, Berlinu, Locarnu in Benetkah. Tako so tudi Varuhi formule Dragana Bjelogrlića, ki odpirajo festival, že navdušili občinstvo na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu. Varuhi formule bodo prikazani v okviru sekcije Predpremiere, ki prinaša najbolj pričakovane filme. Veliko pozornosti med njimi bo bržkone deležna domišljijska kostumska drama Nesrečna bitja, novi celovečerec grškega ekscentrika Jorgosa Lantimosa, ki je prejel zlatega leva za najboljši film v Bentkah. Med predpremierami sta tudi dva filma slovenskih režiserjev – Hane Slak in Janeza Burgerja. Burgerjevo Opazovanje raziskuje soočanje sodobnega človeka z nasiljem in uporabo družbenih omrežij. Niti besede Hane Slak pa pripoveduje o travmatični najstniški izkušnji, ki postavi na preizkušnjo odnos med materjo in sinom. Med poudarki festivala je seveda tudi tekmovalna sekcija Perspektive, v kateri se za nagrade potegujejo režiserji s svojim prvim ali drugim filmom. Foto: Liffe
Društvo slovenskih poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je podelilo najvišjo stanovsko nagrado Kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanje Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedovalca. Kristalni mikrofon 2023 je prejela Menči Klančar, ki je 35 let sooblikovala zvočno podobo slovenske besede. S tehnično in interpretacijsko gibkostjo se je prilagajala različnim žanrom s tiste vrste lahkotnostjo, ki je lahko le plod neizmernega znanja in izkušenj, je zapisala komisija. Benjamin Jeram, ki več let sodeluje v informativnih oddajah Radia Slovenija, pred tem pa tudi na radiu Primorski val in Radiu Študent, je svetel primer, da lahko tudi mlajša generacija vzorno skrbi za žlahtnost govorjene besede. Komisija v utemeljitvi priznanja za obetavnega mladega napovedovalca še poudarja, da kljub mladosti pri poslušalstvu vzbuja zanesljiv občutek verodostojnega sporočanja.
V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled skupinska razstava društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte. Razstava 21-ih skulptur z naslovom V kraljestvu povodnega moža je nadaljevanje lanskoletnega projekta Povodni mož ob Krki.
Jubilejno, že deseto nagrado mira je letos prejela avtorica, urednica in prevajalka Jerneja Jezernik, ki se že več desetletij posveča delu in življenju pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Nagrado, ki jo Ženski odbor Slovenskega Centra PEN podeljuje literarnim ustvarjalkam, s čimer opozarja, da so še vedno prepogosto spregledane, so nagrajenki vročili v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Minuli teden je v Slovenski kinoteki pod naslovom Mi gledamo film, film gleda nas potekala Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije. Gostja je bila tudi Mariya Nikiforova, ki je predavala o "hibridnih formah" – o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu. Nikiforova je med drugim vodja filmskih zbirk pri francoski distribucijski hiši in arhivu eksperimentalnega filma Light Cone, ki je v Kinoteki predstavila dva programa svojih filmov; po njenih besedah "prinašata dva subjektivna pogleda, oba zasnovana na različnih oblikah obsedenosti." Prvi program je raziskal mesto Pariz, eno najbolj fetišiziranih mest na svetu, kot je bilo predstavljeno v 20. stoletju. V drugem programu so podobe delovale kot metafore ali simboli za latentne spomine, ki tvorijo majave mostove – ali prehode – med zavednim in nezavednim, med otroštvom in odraslostjo. Oba sta bila prikazana s fotokemičnih formatov in sicer s 16 mm in 35 mm filmskega traku.
V Gledališču Koper bodo premierno uprizorili Sheakespearovo tragedijo Romeo in Julija. Gre za večjo mednarodno koprodukcijo koprskega gledališča z Narodnim gledališčem Republike Srbske iz Banjaluke, kjer je bila premiera že pred dobrim tednom.
V nedeljo, ko je vrata za obiskovalce in založnike zaprl največji knjižni sejem na svetu v Frankfurtu, je Slovenija štafeto častnega gostovanja predala Italiji, ki bo s predstavitvijo svoje literature v ospredju prihodnje leto. Zadnji dan sejma so podelili prestižno nemško založniško nagrado za mir. Tokrat jo je prejel Salman Rushdie. Prispevek Urbana Tarmana. Foto: Frankfurter Buchmesse, Marc Jacquemin
Druga največja javna kulturna ustanova v Sloveniji odpira svoja vrata Na voljo je 8500 m2 v štirih etažah, ki ponujajo devetnajst projektnih studiev in pet rezidenčnih stanovanj, enoto Mestne knjižnice Ljubljana, veliko razstavno-prireditveno dvorano, kavarno, bistro in restavracijo ter več trgovin. In bistveni del: devet proizvodnih laboratorijev. Vseh devet delavnic bo dostopnih vsem, ki bodo plačali članarino in kupili uporabniške pakete. Gre za ambiciozno zastavljen projekt in hkrati prostor, ki ga napolnjujejo vsebine, ki jih pri nas še ni, meni direktorica Centra Rog, Renata Zamida. Pred uradno otvoritvijo bo danes ob 18. uri tudi protest skupnosti neuporabnikov Roga, ki bodo okoli poslopja sklenili obroč. Kot so poudarili, novi center Rog ne ureja perečega pomanjkanja dostopnih delovnih prostorov za prekarne kulturno-ustvarjalne delavce v Ljubljani, kar je bilo napovedano z izgradnjo Centra Rog, saj bo ustvarjanju namenjena le četrtina zgradbe. Foto: Bobo
Eden največjih muzejskih kompleksov na svetu, galerija Uffizi, ki jo najdemo v središču Firenc ob reki Arno, je v letu 2021 prvič postala najbolj obiskana kulturna institucija v Italiji. Lani pa je obisk še več kot podvojila in dosegla čez 4 milijone obiskovalcev. Zasluge grejo tudi temeljiti prenovi razstavnih prostorov in posodabljanju programa, za čemer vse od leta 2015 stoji prodoren direktor dr. Eike Schmidt. Nemški umetnostni zgodovinar je bil prejšnji teden na obisku v Sloveniji in med drugim na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvedel uvodno predavanje Mednarodnega središča za primerjalne zgodovinske raziskave.
V Frankfurtu se je zaključilo častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Aleksander Čobec je k refleksiji našega gostovanja v Frankfurtu povabil novinarko ORF Katjo Gasser, ki je letos vodila častno gostovanje Avstrije v Leipzigu. Foto: Osebni arhiv Katje Gasser (izrez)
Neveljaven email naslov