Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
321 epizod
321 epizod
Informativni prispevki iz področja kulture
“Pregovorna modrost, da muze med vojno molčijo, se je v primeru cerkve sv. Jožefa v Soči izkazala za neveljavno, saj so v vojnih razmerah nastala umetniška dela za cerkev, kar je nekaj izjemnega ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi širše.” S tem besedami se začne knjiga Cerkev svetega Jožefa v Soči, ki je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri ZRC SAZU in predstavlja cerkev s prav posebno zgodovino. Obe svetovni vojni sta namreč v vas Soča privedli umetnika, ki sta zaznamovala cerkev – Josefa Vachala v času prve in Toneta Kralja pred, med in po drugi svetovni vojni, pove avtorica Andreja Rakovec. Od dela češkega slikarja Josefa Vachala se je ohranilo zelo malo, poslikavo Toneta Kralja, ki velja za enega od utemeljiteljev ekspresionizma in nove stvarnosti pri nas, pa si lahko ogledamo še danes in je del njegovega primorskega opusa, v katerem je sakralno motiviko povezal z narodnostnimi vidiki in obsodbo nacizma ter fašizma – v negativcih tako pogosto uzremo prikrit portret denimo Mussolinija, svetnike ali Marijo, pa je rad odel v barve slovenske trobojnice. Posebnost soške cerkve pa je nabor slovanskih svetnikov. V času od dvajsetih do sedemdesetih let 20. stoletja je sicer Tone Kralj ustvaril dela kar za več kot štiridesetih primorskih cerkva. Foto: Andrej Furlan, ZRC SAZU, izrez fotografije
V Trstu bo do 30. junija na ogled razstava slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki v kronološki postavitvi ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Razstava je v Rimu požela izreden uspeh, ogledalo si jo je 600 tisoč ljudi. Tržaška različica pa ponuja tudi zanimive novosti.
Bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Meja med duhovitim in banalnim pa je pri takih filmih precej tanka. Na katero stran se nagiba novi film režiserja Dejana Baboska, bodo na koncu presodili gledalke in gledalci. Lahko pa povemo, da je marsikdo vsaj tu in tam gledal v tla. Čeprav je skoraj nenehno tako ali drugače prisotna humorna nota, in kdor bo film vzel preveč zares, se z njim ne bo dobro razumel, pa so številni eksplicitni prizori, kjer kri teče v potokih, kar precej prepričljivi. A velja vedeti, da je film nastajal v gverilskih pogojih, posneli so ga v desetih dneh, po prvem koronskem valu.
Iz Berlina s 74. mednarodnega filmskega festivala se s priporočili oglaša Ingrid Kovač Brus: med njimi sta iranski film Moja najljubša torta in mehiški Kuhinja.
V Mestni galeriji Nova Gorica razstavljata prejemnika osrednje nagrade 23. mednarodnega festivala Pixxelpoint Janez Grošelj in Andrej Štular. Nagrado sta prejela za svojo ambientalno prostorsko instalacijo z naslovom Mesto-skica. Razstavo si je ogledala Simona Moličnik.
V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Eksistencialne teme je francoski pisatelj in filozof z romanom odpiral sredi druge svetovne vojne. Dogajanje je umeščeno v Alžir, avtorjev rodni kraj. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. Z adaptacijo romana se ukvarja že dvajset let, tokrat prvič v slovenskem jeziku.
Zdenko Kodrič je večkrat nagrajen in nominiran avtor, ki je svojo književno pot začel kot pesnik. Njegovo bibliografijo sestavljajo radijske igre, drame, kratke zgodbe in zgodbe za otroke, sloves pa si je utrdil predvsem kot romanopisec. Leta 2019 je izšla njegova obsežna zgodovinska freska z naslovom Pet ljubezni, leta 2022 je izdal pesniško zbirko Slovenski Faust. Sinoči, potem se je spet lotil romana. Tudi tokrat ni ubral lažje poti; ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih je zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.
Začela se je 74. izdaja festivala Berlinale, ki je prvi od treh največjih evropskih, ki se zvrstijo v letu. Ingrid Kovač Brus je pripravila prispevek o dogajanju na festivalu, ki je letos obarvano izrazito politično.
O realnosti težko govorimo, ne da bi ob tem govorili o naši zaznavi in podobno velja tudi za vizualno umetnost. Umetniki so se v svojih delih že od nekdaj skušali približati našemu dojemanju resničnosti, kdaj pa se z našo zaznavo tudi poigrajo ali jo bolj neposredno tematizirajo. Izkušnja gledanja je v ospredju razstave Razširjeni vid, ki so jo včeraj odprli v ljubljanski Cukrarni. Dvajset umetnikov in umetnic z deli v časovnem razponu petdesetih let med drugim izkorišča vrzeli v naši percepciji, več o poudarkih razstave in temi zaznave pa je povedala kustosinja Alenka Trebušak. Foto: Nejč Slapar: GALAKSIJA, 1977, vir: Cukrarna, izrez fotografije
V času digitalnih podob in umetne inteligence so vse bolj pod vprašajem fizičen umetniški izdelek, avtorstvo in lastništvo. Vse to se bo v prihodnosti prav gotovo precej spreminjalo, umetnost pa bo, to že lahko sklepamo, kljub vsemu še obstajala. Grafični oblikovalec in umetnik The Miha Artnak v projektu z naslovom Last odpira te teme, zasledimo ga lahko na spletu in zdaj tudi na razstavi v galeriji Vžigalica. Spremno besedilo k tej je napisala Nika Jurman, kurira pa jo Jani Pirnat. Foto: Žiga Bratoš
V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so že tradicionalno na kulturni praznik v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v dialog postavili dela tega slikarja in grafika. Hranijo namreč več kot tisoč njegovih grafičnih del in risb, ki jih je doniral galeriji, tokrat jih postavljajo v dialog s fotografom Tihomirjem Pinterjem. Oba umetnika sta v svojih delih z likovnimi sredstvi, bolj ali manj shematsko, upodabljala izkustvo modernega bivanja in sprememb v kulturni krajini. Tako kot je Pinter fotografiral detajle industrijskih struktur, jih je Borčić stilizirano upodabljal, je med drugim povedal kustos razstave Miha Colner. Foto: Tihomir Pinter, Detajl II / Detail II, Sisak, 1966, vir: Fb stran Galerije Božidar Jakac, izrez fotografije
Če se boste na današnji pustni torek mudili v središču Ljubljane, lahko zavijete v Slovenski etnografski muzej, v katerem je na ogled razstava zanimivih pustnih likov, imenovanih ponikovske mačkare. Tradicionalna pustna skupina iz Ponikev se na pustovanje pripravlja več tednov, vrhunec dogajanja pa bo prav danes, ko bo v središču Ponikev na ogled šaljiva predstava, po hišah pa bo ples v maskah. Razstava bo na ogled do 10. marca.
Festival gorniškega filma se je v skoraj dveh desetletjih od ustanovitve specializiral za gorniške in alpinistične teme, za filmske upodobitve narave in športnih podvigov v gorah. V Cankarjevem domu v Ljubljani ga letos odpirajo s projekcijo celovečerca Viharnik z roba s podnaslovom 100 let Skalašev. Film, ki je nastal v koprodukciji RTV Slovenija, je režiral Igor Vrtačnik. Z igrano-dokumentarnim pristopom predstavlja začetke slovenskega alpinizma in njegove pionirske osebnosti, kot je Joža Čop, pa tudi društvena prizadevanja tedanjih gornikov v Turistovskem klubu Skala. Festival gorniškega filma bo v Ljubljani, Domžalah, Radovljici in Celju do sobote ponudil projekcije 35-ih filmov z vsega sveta. Slovenskih bo letos kar sedem, je v pogovoru z Urbanom Tarmanom povedal alpinist in direktor festivala Silvo Karo.
Pred kulturnim praznikom je ministrica za kulturo Asta Vrečko poslala v javno razpravo predlog nacionalnega programa za kulturo. Resolucijo o njem je sicer sprejela že prejšnja vlada, prej pa je bilo področje kulture kar pet let brez tega temeljnega strateškega dokumenta. Zdaj ministrstvo za kulturo predlaga čisto novo resolucijo.
Nocoj, na večer pred kulturnim praznikom, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani že tradicionalna Prešernova proslava. Na njej se bodo poklonili letošnjim nagrajencem ter literarni zapuščini Franceta Prešerna. Slišali bomo Prešernove verze in videli balet Povodni mož, ki ga je ustvaril Edward Clug. Neposredni prenos proslave bo ob 20ih na Prvem programu Televizije Slovenija, Prvem in Tretjem programu Radia Slovenija ter na portalu RTV Slovenija.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars in na Arsovi spletni strani bo nocoj ob 20.00, ko boste lahko poslušali 36. koncert v Komornem studiu. Nastopili bosta dolgoletni članici in priznani solistki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: harfistka Sofia Ristić in tolkalka Petra Vidmar na marimbi in vibrafonu. Podrobneje Tjaša Krajnc:
In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) ter Zora in čriček sta naslova dveh knjig Milana Dekleve, ki skupaj predstavljata poetični diptih. Sta komplementarni: temna knjiga nas spominja na tradicionalno poezijo Daljnega vzhoda, svetla knjiga na zgodnjo liriko Stare Grčije. Z likovnimi deli je besedilo dopolnil akademski slikar, filozof in akademik dr. Jožef Muhovič. Razstavo teh risb na papirju, ki ji je dal naslov O minevanju in trajanju, si zdaj lahko ogledamo v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na Bregu 22.
Bežigrajski galeriji obujata našo bogato a kdaj tudi manj znano slikarsko dediščino 20. stoletja, zaznamovano z avantgardnimi umetniškimi gibanji. Po dobrih desetih letih se v Bežigrajsko galerijo 2, kot nadaljevanje, vrača veliko ime, France Mihelič, slikar groteskne likovne fantastike, v opusu katerega pa še vedno najdemo kaj zastrtega. Razstava ima enostaven naslov Nekoč. Foto: Žiga Bratoš
Med najstarejšimi še delujočimi ljubljanskimi kinodvoranami sta današnja Kinodvor in Slovenska kinoteka na Kolodvorski in Miklošičevi, ki sta lani praznovali okrogli obletnici – in to v času, ko se način gledanja filmov močno spreminja. Pandemija koronavirusa je leta 2020, kot vemo, grobo zarezala v družbene in intimne navade posameznika in temeljito pretresla ne samo filmsko industrijo, temveč tudi filmsko kulturo – sta zapisali Anja Banko, sicer urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, in Ana Šturm, urednica revije Ekran, ki uredniško podpisujeta zbornik Mednarodnega simpozija filmske kritike in teorije Jesenska filmska šola. Tega so lani oktobra ravno zato posvetili mnogoterosti filmske izkušnje in spreminjajoči se kinokulturi v sodobni družbeni krajini ter ga podnaslovili »Mi gledamo film, film gleda nas«. Zbornik besedil domačih in tujih filmskih teoretičark, kritikov, kuratorjev in ustvarjalk, ki so sodelovali na simpoziju, prinaša premisleke o novih načinih gledanja filma v času, ko filmskemu platnu predstavljajo močno konkurenco ne le najrazličnejši zasloni, temveč tudi vsebine na zahtevo.
Za obsesivno-kompulzivno motnjo, ki se razvije pri približno dveh odstotkih ljudi, so značilne prisilne misli, torej obsesije, in/ali prisilna dejanja, kompulzije, ki prinesejo začasno olajšanje. Med pogostimi simptomi so na primer pretiran strah pred okužbami, pred raznimi odločitvami in napakami, težnja po nenehnem urejanju in preverjanju bodisi predmetov ali odnosov, hoja po točno določeni poti, misli o poškodovanju. A to je le nekaj primerov, saj je obsesivno-kompulzivna motnja zapleten pojav, ki se globoko zažre v življenje. V današnji vse bolj tesnobni družbi se zastavlja vprašanje, kako se o teh stiskah pogovarjati. Akademskemu ali na drugi strani senzacionalističnemu diskurzu alternativno predstavlja sodobna umetnost, ki raziskuje prostor subtilnega, osebnega in ustvarjalnega izraza. Prav to je namen dveh povezanih razstav z naslovom False Magic v galerijah Škuc in Alkatraz v Ljubljani, kjer se predstavlja akademski slikar Jaka Vatovec. Z njim ter kuratorkama Tio Čiček in Anabel Černohorski se je prav tam pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Simao Bessa
Neveljaven email naslov