Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
848 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
V ospredju oddaje Ars humana so televizijske serije, ki so v zadnjem desetletju doživele pravi razmah in postale konkurenca filmski produkciji. Pogovor z Mirtom Komelom, docentom pri katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, sicer tudi strokovnjakom za serijo Twin Peaks, Jelo Krečič, novinarko pri časopisni hiši Delo, ki je pred šestimi leti skupaj z Ivano Novak uredila zbornik z naslovom Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost in Tino Poglajen, filmsko kritičarko in publicistko, vodi Tesa Drev.
Gledališki, filmski in televizijski režiser Jože Babič se je rodil 13.2.1917 v vasi Povžane. Ko je kot najstnik kot mnogi primorski Slovenci iz Italije prišel v Jugoslavijo, v Maribor, je začel kmalu delovati v gledališču. Nastopal je v mariborskem gledališču ter sodeloval v avantgardnih skupinah v Mariboru in na Ptuju. Med drugo svetovno vojno je precej časa preživel v koncentracijskih taboriščih, po vojni pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih. Posnel je tudi nekaj televizijskih dram za takratno Televizijo Ljubljana ter štiri celovečerne filme. S prvencem Tri četrtine sonca (1959), s pripovedjo o usodi povratnikov iz koncentracijskih taborišč, je ustvaril bogato galerijo človeških usod in zanjo na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju dobil glavno nagrado za najboljši film in režijo. Z Veselico (1960) je prepričljivo naslikal povojno resničnost. Pozneje je posnel še štiri celovečerne filme, od tega na Hrvaškem Na vzporednikih ter v Bosni in Hercegovini V spopadu. Leta 1965 je posnel film Po isti poti se ne vračaj, film o bosanskih delavcih v Sloveniji, o »sezoncih« in tako ustvaril enega izmed redkih slovenskih filmov ti. črnega vala. Filmski opus je Babič sklenil s še eno socialno dramo, s filmom Poslednja postaja (1971). Več o Jožetu Babiču so ob 100. obletnici njegovega rojstva v oddaji Ars humana povedali urednica filmskega programa pri Slovenski kinoteki in pri filmskem festivalu Kino Otok - Isola Cinema Varja Močnik, filmski zgodovinar in profesor na katedri za kultorologijo na Fakulteti za družbene vede Peter Stanković in filmski zgodovinar in teoretik Zdenko Vrdlovec. Z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
17. marca 1972 je bila v Gledališču Pekarna prva premiera; Lado Kralj je režiral novo igro Daneta Zajca Potohodec in v njej uresničil zamisli za novo gledališče, ki naj temelji na na ritualu znoraj skupnosti izvajalcev in občinstva. Pred kratkim je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla monografija Iva Svetine, z naslovom: Gledališče Pekarna (1971 - 1978), Rojstvo gledališča iz duha svobode: pričevanje. Na osnovi pričujoče knjige, se bomo v Ars humani pogovarjali z njenim avtorjem in umetniškim in organizatorskem sodelavcem Ivom Svetino in duhovno-estetskim vodjem in ustanoviteljem Gledališča Pekarna dr. Ladom Kraljem. Vabimo vas k poslušanju! D. Zajc: Potohodec, režija: L. Kralj, premiera: 17.3.1972 Foto: Tone Stojko, SLOGI
Izhodišče pogovora je prelomna, konec leta 2016 izdana monografija o poslikavah Toneta Kralja (1900-1975) z naslovom "Tone Kralj in prostor meje" v cerkvah na tretjini ozemlja današnje države, na po 1.svet. vojni Kraljevini Italiji priključene Primorske. V več kot 50 cerkvah izven urbanih središč je na pobudo slovenskih primorskih duhovnikov ustvaril še vedno premalo znano estetsko antifašistično sporočilo, med Slovenci edinstveno eksplozivno mešanico verskih bibličnih in nacionalističnih vsebin skozi ekspresionistično slikarsko formo. Takratna vladajoča italijanska večina pa je že po začetku okupacije začela prostorsko spreminjati novoustvarjeno pokrajino "Venezia Giulia". Gosta sta zgodovinarja: avtor monografije dr.Egon Pelikan in dr.Borut Klabjan, oba Znanstvenoraziskovalno središče v Kopru. Povezuje Goran Tenze. Tone Kralj: Rapallo (vir: Pokrajinski muzej Koper)
Koprski plemič, grof Francesco Grisoni (1772 - 1841) je živel v razburkanem času, ki so ga, med drugim, zaznamovali francoska revolucija, vzpon in pozneje zaton razsvetljenskih idej, padec Beneške republike in prodor ideje italijanskega risorgimenta. V njem je oblikoval izjemno osebno knjižnico, katere izbrano gradivo je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani tokrat prvič na ogled javnosti. O njej, grofu Francescu Grisoniju in o času, v katerem je živel, razmišljamo v tokratni oddaji Ars humana. Gosta oddaje sta avtorja razstavnega kataloga in razstave Knjige koprskega plemiča Veselin Mišković in dr. Salvator Žitko. Z njima se pogovarja Tina Kozin.
"Lev Nikolajevič Tolstoj je še vedno zelo priljubljen pisatelj. Ni le kakovost del tega velikega ruskega avtorja tista, ki je njegovo književnost približala ljudem, temveč tudi številne ekranizacije. Toda, kot pravi dober poznavalec Tolstoja, ruski literarni zgodovinar dr. Pavel Basinski, Tostoj ob koncu svojega življenja ni bil priljubljen le kot pisatelj, temveč še bolj kot mislec, duhovni vodja. Tomaž Gerden se je z dr. Basinskim pogovarjal o tem, kakšni so so bili vplivi nanj, da je sploh postal pisatelj in kako je potem ta »modrec z Jasne Poljane« vplival na rusko družbo.
Tudi v SNG Nova Gorica so se pridružili sklopu dogodkov ob stoletnici rojstva Jožeta Babiča, slovenskega gledališkega in filmskega režiserja ter dramaturga, pobudnika profesionalizacije novogoriškega gledališča ter prvega direktorja in umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča (od 1968 do 1974). 11. februarja so priredili pogovor v njegov spomin. Sopotniki dramska igralka Teja Glažar, režiser Dušan Jovanović, režiser Dušan Mlakar, bivši direktor Sergij Pelhan, režiser Janez Povše in minister za kulturo, režiser Tone Peršak, avtor knjige Med stvarnostjo in domišljijo (o režiserju Jožetu Babiču),so osvetlil njegovo življenje in delo, predvsem pomemben prispevek k razvoju novogoriškega gledališča. Pogovor, ki ga je vodila dramaturginja Martina Mrhar, smo posneli za oddajo Arsov humana. Oddajo je pripravil Alen Jelen.
\t\t\t Prevajalec Aleš Berger se je podpisal pod vrsto vrhunskih prevodov vrhunskih avtorjev, zlasti iz 20. stoletja. Svoje mojstrstvo je dokazal že kmalu na začetku svoje prevajalske poti, ko je prevedel Vaje v slogu Raymonda Queneauja. Seznam njegovih prevodov je dolg; je skorajda cvetober modernistične književnosti, v manjši meri pa vsebuje tudi klasične avtorje. Tako je Berger slovensko prevodno književnost obogatil (med drugim) s prevodi Apollinarja, Borgesa, Becketta, Bretona, Chara, Ciorana, Desnosa, Eluarda, Feydeauja, Garcío Lorco, Hergéja, Ionesca, Jarryja, Koltesa, Lautréamonta, Modianoja, Molierja, de Musseta, Préverta, Queneauja, Yasmino Reza, Senghorja … Več o prevajanju in svojih prevodih, pa tudi o dolgoletnem uredniškem delu in še čem je Prešernov nagrajenec povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.Nikar ne zamudite. Foto: BoBo
Pisateljica, učiteljica, urednica, kritičarka in prevajalka Marica Nadlišek Bartol se je rodila 10. februarja 1867 v Trstu. Po dokončanem učiteljišču v Gorici je nekaj let dela kot učiteljica v tržaškem zaledju, leta 1897 pa je začela urejati prvi slovenski ženski časnik Slovenka, štirinajstdnevno prilogo Edinosti. Kot urednica in sodelavka drugih publikacij je pisala predvsem o književnosti in ženskih vprašanjih, kot pisateljica pa je pisala o dilemah, s katerimi se je srečevala ženska njenega časa. Pisateljičin revijalno objavljeni roman Fata morgana je knjižno izšel šele leta 1998, skoraj šestdeset let po njeni smrti, njene zgodbe pa šele leta 2005 v zbirki Na obali. Ob 150. obletnici rojstva pisateljice Marice Nadlišek Bartol sta več o njej povedali pisateljica Evelina Umek, avtorica knjige Po sledeh Fate morgane, in dr. Katja Mihurko Poniž, predavateljica in raziskovalka književnosti na Univerzi v Novi Gorici (v pogovoru v živo z Markom Goljo).
Boris A. Novak je vrhunski slovenski pesnik in hkrati izjemen poznavalec pesemskih oblik ter verzov. To dokazuje tudi njegova zajetna knjiga Oblike duha, v kateri je pojasnil pesniške oblike od A do Ž, od abecedne pesmi do zmerljivke, vsa gesla pa je ponazoril s svojimi pesmimi. Več o neverjetnem bogastvu pesniških oblik je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, svoje bogato poznavanje pesemskih oblik pa je zaokrožil tudi z branjem pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Svetopisemska družba Slovenije je v sodelovanju s Hosanna Faith Comes by Hearing iz Združenih držav Amerike posnela celotno Sveto pismo Nove zaveze v avdio obliki. Pri projektu, ki so ga poimenovali »Prisluhni Besedi«, je sodelovalo trideset bralcev, od tega številni priznani dramski igralci. Posebno izdajo Svetega pisma, ki se v svoji obliki najbolj približa izvorni – govorjeni besedi, lahko slišimo v dobrih 19 urah, za kar so interpreti besedila potrebovali 120 snemalnih ur. Božjo besedo je tako mogoče poslušati v avtu, med pospravljanjem stanovanja, ob kuhanju, likanju in celo med tekom. V oddaji, ki je potekala v živo, so bili naši gostje generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec, režiser projekta Milan Golob, igralec Pavle Ravnohrib ter lektor projekta Martin Vrtačnik.
Tokrat gostimo skupino krasoslovcev, ki se je novembra 2016 udeležila raziskovalne ekspedicije na južnokitajski kras v provinci Junan na JZ te azijske države. Njihova mednarodna raziskovalna dejavnost je razpredena s kolegi po praktično vsem planetu, s kitajskimi pa jih povezujeta že dve desetletji intenzivnega sodelovanja. To je tudi izhodišče pogovora z gosti z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne, člana ZRC SAZU. Tam je med drugim že nekaj let sedež mednarodne krasoslovne akademije, v okviru Univerze v Novi Gorici pa skupaj s kolegi iz tujine izvajajo edini podiplomski študij krasoslovja v svetu., s statusom izobraževalnega središča UNESCO. Gostje: predstojnik prof.dr.Tadej Slabe, izr.prof.dr.Martin Knez, dr.Mitja Prelovšek in doktorand Matej Blatnik. Pogovor povezuje Goran Tenze Predstavniki Uni. Junan in Uni. Fuzhou ter IZRK ZRC-SAZU v Zelenem kamnitem gozdu na novembrski ekspediciji. Foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU
V nekdanji Jugoslaviji cenzure uradno ni bilo. Kljub temu se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; in kljub temu, da politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane, obstajali so tudi skrivni fondi knjig, označenih kot neprimernih. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Je tudi avtorica odmevne razstave z naslovom »Stop! cenzura – Prepovedana literatura in knjižnice 1945–1991«. S Heleno Janežič se pogovarja Tina Kozin.
Pred kratkim je pri Mohorjevi družbi v Celovcu izšla obsežna monografija doktorice Rosvite Pesek z naslovom Bučar. Več o monografiji in profesorju Francetu Bučarju nam je v oddaji Ars humana povedala njena avtorica, v kratkih izjavah pa tudi dr. Dimitrij Rupel, Milan Kučan in Lojze Peterle. V oddajo, pripravil jo je Marko Golja, je uvrščena tudi izjava Franceta Bučarja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: drugisvet.com
Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo ... Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin.
Letos mineva sto let od smrti Franca Jožefa, cesarja, ki je vladal Habsburški monarhiji kar oseminšestdeset let, več kot katerikoli vladar v novejši zgodovini. Njegove politične odločitve so zaznamovale ne le potek slovenske zgodovine, temveč celotno politično dogajanje v Evropi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Ob koncu svojega življenja je, spomnimo, monarhijo zapletel v prvo svetovno vojno. V oddaji, v kateri sodelujeta dr. Andrej Rahten in dr. Peter Vodopivec, pretresamo tako njegove politične odločitve kot tudi njegovo zanimivo osebnost. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Letošnjega 9. novembra je minilo 78 let od t.i. kristalne noči. V Mestni knjižnici Kranj so v organizaciji Prešernovega gledališča s priložnostnim pogovorom obeležili Mednarodni dan boja proti fašizmu in antisemitizmu. Kako je kristalna noč v tistem času zarezala v življenje in kako odmeva še po vseh teh letih, sta z zgodovinskega vidika osvetlila dr. Oto Luthar (ZRC SAZU), z antropološkega pa dr. Irena Šumi (Fakulteta za socialno delo); o dogodkih pa so razmišljali tudi ustvarjalci predstave Helverjeva noč, ki je bila povod za razgovor. Oddajo je pripravil Alen Jelen.
Teatrologinja dr. Bogomila Kravos je napisala vrsto znanstvenih del o zgodovini slovenskega gledališča v Trstu v časovnem razponu od leta 1850 pa do danes. V pogovoru z Markom Goljo je predstavila vsaj kanec njegove bogate zgodovine, nakazala pa je tudi vzroke za krizo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Šabec
Irski filozof Richard Kearney v svoji knjigi O zgodbah – imamo jo v slovenskem prevodu Andreja E. Skubica – zapiše: »Pripovedovanje zgodb je za človeški rod nekaj tako temeljnega kot uživanje hrane. Pravzaprav še bolj, kajti če nas hrana zgolj ohranja pri življenju, so šele zgodbe tiste, zaradi katerih je življenje vredno živeti. Zaradi njih naše bivanje postane človeško.« Človeška potreba po pripovedi je skozi čas dobila obliko izjemno različnih žanrov, ki so bodisi zgodovinski, fikcijski, stvarni; na pripovedih so se utemeljevali narodi – in se še vedno, po drugi strani pa je pripoved tista, ki nas lahko ozdravi – ali pa zgolj zabava. O knjigi in zgodbah v oddaji spregovori dr. Andrej Blatnik, avtor spremne besede h knjigi in tudi pisatelj.
Češka pisateljica, dramatičarka in scenaristka Radka Denemarkova (roj. 1968) je eden najprodornejših glasov sodobne češke književnosti. Njeno pisanje je pronicljivo v svoji občutljivosti, hkrati pa neomajno odločno in družbeno kritično. Kot pravi, v svojih romanih rada odpira teme, ki so v zahodni civilizaciji ali v okvirih določenega naroda še vedno tabu; všeč ji je, če privleče kakšnega okostnjaka iz omare in se ga literarno loti tako, da bralcu zlezo pod kožo in se ga dotakne. Z Radko Denemarkovo se je o njenem opusu pogovarjala Maja Žvokelj. Vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov