Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
848 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Ostanki poznorimskih zapor nedvomno sodijo med najpomembnejšo kulturno dediščino v Sloveniji. V modernem zgodovinopisju sistem rimskih zapornih zidov označujemo s terminom Claustra Alpium Iuliarum. Če skušamo prevesti v slovenščino: zapore Julijskih Alp. Te so poznorimski zaporni sistem, sestavljen iz več odsekov kamnitih zidov, stolpov, trdnjav in utrdb. Danes poznamo več kot 30 kilometrov arheoloških ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi. Čas nastanka sega ne prej kot v drugo polovico 3. stoletja, ko je bil Rimski imperij na pragu zatona in so ga pestile državljanske vojne in vdori ljudstev. Zaporni sistem je deloval ne dlje kot do začetka 5. stoletja. Njegov namen je bil nadzor glavnih prehodov v antično Italijo. O tem, kakšen izziv so te zapore za današnji čas, pa z Juretom Kusetičem iz Narodnega muzeja Slovenije. Na fotografiji: rekonstrukcije trdnjave Hrušice iz leta 1863, original hrani arhiv Narodnega muzeja Slovenije; foto: Narodni muzej Slovenije.
Kako govori literatura skozi film? Vezi med literaturo in filmom obstajajo od nastanka kinematografije dalje. A vendar – literatura pripada besedilu, film pa podobam. Pretresamo, kako se je literatura selila v filme, kakšno je danes njeno filmsko življenje in katere so dobre filmske adaptacije? V pogovoru sodelujejo Veronika Šoster, Aljoša Harlamov in Igor Harb.
Ali mladi obvladajo uporabo knjižnega jezika, kakšno vlogo imajo pri tem družabna omrežja in druga spletna mesta, je uporaba knjižnega jezika lahko zanimiva? Vprašanja, ki si jih zastavljajo strokovnjaki, niso nova, so pa pomembna. Ti na njih odgovarjajo tudi s pripomočki, ki približajo jezik mladim; in eden teh je portal Franček. Na sledi nastanka in delovanja tega spletnega portala v skupni oddaji RAI-Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in III. programa Radia Slovenija pretresamo, kako na celovit, zanimiv in tehten način približati slovenski jezik mladim. Pogovor vodi Pavel Volk, v njem pa sodelujejo dr. Kozma Ahačič, dr. Maja Melinc in dr. Miha Vrbinc.
Kako je nastal, deloval in propadel Hitlerjev imperij? Zakaj je ta nacistični ustroj popeljal cel svet v največjo vojno katastrofo v zgodovini človeštva? Kot nekje zapiše britanski zgodovinar Mark Mazower (1958) v izjemno obširnem delu z naslovom Hitlerjev imperij: »Nacisti so verjeli, da jim je namenjeno vzpostaviti imperij, ki jih bo povzdignil v svetovno velesilo.« Kakšne so bile posledice in kako se te kažejo še danes – o vsem tem s prevajalcem tega dela Matejem Venierjem.
V zgodovini slovenske umetnosti ima Hinko Smrekar posebno mesto – tako zaradi svojega obsežnega kot raznovrstnega in prepoznavnega opusa. Čeprav sam ni sprejemal oznake karikaturist, je ob bil tem še slikar, protostripar, ilustrator, družbeni kritik, oblikovalec priznanj in kart za tarok, kipar in še marsikaj. Več o samosvojem umetniku pa v tokratni oddaji Ars humana. V njej so sodelovali umetnostni zgodovinar in avtor monografije o Smrekarju ddr. Damir Globočnik, risar stripov in ilustrator Ciril Horjak, tudi doktorski študent interdisciplinarnega študija likovne vede, ki si je za temo svoje disertacije izbral dela Hinka Smrekarja, ter pisatelj in likovni publicist Vladimir P. Štefanec. Z njimi se je v živo pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.
Kako se soočiti s smrtjo in žalovanjem ob izgubi bližnje osebe? To je eno ključnih vprašanj, s katerim se v Dnevniku žalovanja sooča francoski teoretik Roland Barthes (1915 – 1980). S prevajalko Suzano Koncut pretresamo to nenavadno, fragmentarno delo, ki je hkrati intimen in filozofski razmislek o žalovanju, in predstavimo Barthesa, enega najzanimivejših mislecev 20. stoletja. Vir foto: youtube
Več sto tisoč ljudi po svetu je umrlo zaradi covida-19, a še vedno številni ljudje zanikajo njegovo razsežnost. Znanstveniki so kot odgovor na pandemijo razvili cepiva, tudi že prva poskusna zdravila. Del javnosti pa jim ne zaupa. Kje so razlogi za nezaupanje v znanost, kako naj ta gradi svojo kredibilnost v javnosti in komunicira z njo, kaj lahko stori na tem področju šola? To so vprašanja, o katerih so premišljevali v skupni mesečni oddaji programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Gostje: dr. Rado Fonda, raziskovalec pri družbi za javnomnenjske raziskave SWG, Hanzi Pogelschek, ravnatelj dvojezične Zvezne trgovske akademije, in dr. Sašo Dolenc, fizik, filozof in komunikator znanosti. Vir fotografije: pixabay.com
V Narodnem muzeju Slovenije so v okviru serije Viri: Gradivo za materialno kulturo Slovencev izdali monografijo Oklepi. Njen avtor je dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec v Narodnem muzeju Slovenije. Serija Viri je začela izhajati leta 1994. V njej so predstavljeni rezultati raziskav s področja materialne kulture v različnih zgodovinskih obdobjih v Sloveniji. Njen namen je ovrednotiti materialne ostanke iz preteklosti in določiti njihov pomen kot zgodovinskega vira v primerjavi s pisnimi viri. V seriji predstavljajo materialne zbirke, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, osredotočajo pa se tudi na posamezne vidike materialne kulture Slovencev. Med zbirkami, ki jih hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, je tudi zbirka orožja in bojne opreme, ki sodi med osrednje, v javnosti najbolj znane sklope gradiva v omenjenem muzeju. Glede na število eksponatov, njihovo raznovrstnost in zgodovinsko vrednost je zbirka več kot 3500 predmetov gotovo najpomembnejša zaključena celota svoje vrste v Sloveniji. In prav na tej zbirki temelji tudi obširna monografija Oklepi. Avtor je Milan Trobič. Vir fotografije: osebni arhiv
''Ljudje smo si veliko bolj sorodni z določenimi živalmi, kot so si določene živali sorodne med sabo'' Na eni strani imamo eno vrsto, človeka, na drugi strani pa 7,77 milijona živalskih vrst. To na Zemlji ustvarja radikalno nesimetrijo znotraj vsega živega. Kako to nesimetrijo danes razumeti skozi perspektivo etike živali, kakšen je pomen terminologije, ko govorimo o etiki živali in kako vpliva strah pred smrtjo na določitev pozicije človeka v vsem živem? O tem v pogovoru, ki sta ga pripravili Saška Rakef in Pia Brezavšček ter je nastal v procesu snemanja radijske igre Glas šakala. Uredil ga je Gregor Podlogar, gost pa je bil filozof dr. Tomaž Grušovnik. Foto: Pixabay
V sklepnem delu letošnje edicije Nacionalnega meseca skupnega branja je v tokratno oddajo, ki jo je pripravil Klemen Markovčič, umestili predavanje dr. Ane Vogrinčič Čepič pod naslovom Zapeljevanje v branje: o pogovarjanju, poučevanju in novodobnih bralnih formatih. Predavanje je kot plenarno vpeljalo strokovni posvet pod naslovom Zapeljevanej v branje ali Kako branje živi na spletu, ki je 8. septembra potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Docentka Ana Vogrinčič Čepič je diplomirala na Filozofski fakulteti (Primerjalna književnost in literarna teorija) in na Fakulteti za družbene vede (Novinarstvo) Univerze v Ljubljani; doktorirala pa na Fakulteti za podiplomski humanistični študij (Antropologija vsakdanjega življenja). Predavateljica z obilo samorefleksije izhaja iz svojih izkušenj, tako iz tistih, ki jih ima kot raziskovalka, kot tistih, ki jih je pridobila kot predavateljica, pa tudi čisto zasebno, kot bralka. Osredotoča se na uvide in spoznanja, ki zadevajo predvsem oblike zapeljevanja in osvajanja knjig. Gre torej za predavanje izkustvenega in ne teoretičnega tipa. Kot viri za predavanja pa so ji služili t. i. bralni intervjuju, tako individualni, kot skupinski, izkušnje iz predavalnic in dela s študenti, nekaj pa tudi fokusni pogovori z osnovnošolci. Skratka, tokrat razmisleki o pomenu branja v širokem kotu.
Glasbeni pedagogi ugotavljajo, da je zaradi pouka na daljavo zelo upadla pevska kondicija učencev, opažajo tudi izjemen upad zanimanja za petje v šolskih zborih. Po najbolj črnem scenariju bi v desetih letih ostali brez ljubiteljskih pevskih zborov za odrasle. Zato strokovnjaki z Zavoda za šolstvo učiteljem svetujejo, naj mladi pri vsaki uri glasbe pojejo, enako tudi v glasbenih šolah. Te naj mlade usmerjajo tudi v komorno in orkestrsko igro. Kako je epidemija vplivala na dejavnost glasbenih šol, kakšna je glasbena kondicija mladih glasbenikov in baletnikov, kako je z vpisom v glasbene šole v teh negotovih časih? Na ta vprašanja bomo odgovarjali v oddaji Ars humana. Gostje v oddaji so: -\travnateljica glasbene šole Slovenska Bistrica in predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol Radmila Bikić Magdić, -\travnateljica Glasbene šole Franca Šturma Magdalena Međeral, -\travnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor Helena Meško, -\travnateljica zasebne glasbene šole Glasbeni atelje Tartini Vildana Repše, -\tvišja svetovalka za glasbeno umetnost na Zavodu za šolstvo dr. Inge Breznik.
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je edini visokošolski oddelek v Sloveniji, ki tako s pedagoškim kot z znanstvenoraziskovalnim delom usposablja strokovnjakinje in strokovnjake za primerjalno raziskovanje načinov življenja vsakršnih človeških skupnosti – torej etnologinje in etnologe. Ob osemdesetletnici njegove ustanovitve njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost v pogovoru predstavljajo njegovi pedagoški in znanstvenoraziskovalni sodelavci. Gostje oddaje: asistentka Veronika Zavratnik, prof. dr. Mirjam Mencej, prof. dr. Jaka Repič in prof. dr. Rajko Muršič. Oddajo pa je pripravil Ambrož Kvartič.
Literarnemu delu festivala Fabula, ki je potekal maja in junija, je septembra sledil sklop Fabula v teoriji, ki vsako leto na novo izprašuje novo relevantno družbeno temo. Letošnji teoretski program festivala je bil osredotočen na vprašanje "Prihodnost = Privilegij?" in je prinesel dva raznovrstna dogodka "Razpadle države, razgrajene skupnosti?" in "Misliti skupnost prihodnosti?", stikajoč se v relaciji preteklega izkustva, kaj vodi in kaj prinese razpad neke skupnosti, ter širšega premisleka, v kakšnih skupnostih si želimo živeti v prihodnje. "Pred koncem svojih dni sem doživel še zadnje obdobje, namreč Putinovo Rusijo. Sprva sem mislil, da bo ta prometejevski mladi junak kaj spremenil. Seveda ni bil prometejevski junak, temveč stierlitzovski, kagebejevski in stasijevski človek, ki je znova spravil na oblast glavno jedro nekdanje sovjetske moči. Izkušnja, na katero nisem bil pripravljen in zaradi katere ne bi smeli verjeti strokovnjakom, je bil Krimski polotok. Vedno sem zaupal v veliko Rusijo, ki ima veliko talentov in je sposobna z improvizacijo premagovati kaos in odpravljati krize. Nisem bil pripravljen na to, da se bo zgodila bliskovita vojna v obliki aneksije Krima in doneckizacije Ukrajine. Od takrat imam velike težave. Vrnil sem tudi Puškinovo nagrado, ki mi jo je podelil Putin. Od takrat sem več v Ukrajini in opazujem dogajanje kot v Rusiji, in to je vredno obžalovanja." – dr. Karl Schlögel V soboto, 4. septembra, je v Cankarjevem domu potekala razprava Razpadle države, razgrajene skupnosti?, na kateri sta sodelovala dr. Karl Schlögel, nemški filozof, sociolog, zgodovinar in avtor knjige Vonj imperijev, ki je letos izšla pri Beletrini, ter slovenski zgodovinar dr. Jože Pirjevec. V Ars humani smo izbrali nekaj poudarkov iz pogovora, v katerem sta predstavila svoj pogled na razgradnjo skupnosti ter na trideseto obletnico razpada dveh federacij, ki sta zaznamovali politično, družbeno in kulturno zgodovino 20. stoletja: Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. "Nisem ljubil značk. Ampak ko se je Slovenija osamosvojila, sem na svoj avto dal slovensko zastavo s Triglavom. Tako sem bil navdušen. In prepričan, da bomo vzleteli kot avion z letališča. Žal se to ni zgodilo. Tega pa res nisem pričakoval. Trenutka, v katerem živimo, resnično nisem pričakoval. Zelo me žalosti, zelo me vznemirja. Naše elite so nas v nekem smislu izdale. Ne mislim samo današnjih, ampak elite zadnjih 30 let. Kar pa mi vzbuja določen pogum in upanje, je vzpon civilne družbe v Sloveniji." – dr. Jože Pirjevec Sklop "Misliti skupnost prihodnosti?" bo predstavljen v oddaji Razgledi in razmisleki. foto: Pixabay/cmccarthy2001
Kako Rusi gledajo na nas in mi na Ruse? Kakšen je vpliv ruske kulture na evropsko, in obratno? Kaj je v tem kontekstu s pravoslavjem? Kako sta prepletena slovanstvo in slovenstvo? Kaj bo z nami Slovenci v prihodnje? To so le nekatera vprašanja, na katera je odgovoril filozof, akademik doktor Tine Hribar, ki je nedavno izdal knjigo z naslovom Rusko vprašanje: Rusija – Slovenija – Evropa 1821 – 2021.
Literarni zgodovinar, teoretik, urednik, esejist, prevajalec in še marsikaj dr. Tomo Virk je pred kratkim objavil zbirko tehtnih študij z zgovornim naslovom Literatura in etika. V knjigi, objavljeni v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, poglobljeno analizira literarna dela iz zelo dolgega časovnega razpona – med drugim Homerjeva epa, Heziodovi pesnitvi, atiško tragedijo, Voltairjevega Kandida, Brate Karamazove Dostojevskega, iz 20. stoletja pa (tudi) romane Ljubljena Tony Morrison, Bralec Bernharda Schlinka in Človeški madež Philipa Rotha. Avtor med drugim ugotavlja, kako se je etična tematika pojavila najprej v literarnih delih, predvsem pa, da literatura lahko senzibilizira bralko in bralca, ko se srečata z drugim, drugo, drugostjo in drugačnostjo v literarnih delih, skratka, da lahko literarna dela omogočajo podoživeti, občutiti in razumeti nekaj, kar je lahko zunaj bralkinega in bralčevega vsakdanjega horizonta. Več o zbirki in njeni tematiki bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Britanec Mark Fisher (1968–2017), avtor znamenitega bloga k-punk, ki je med drugim številnim mladim pomagal misliti, kaj neki proizvod popularne kulture pove o nas, ni bil del akademskih krogov, ni bil del intelektualcev, ki so sodili o vsem, bil je kibernetski mislec, ki je svoja razmišljanja o sodobni kulturi in družbi največkrat podajal v digitalnem (medijskem) prostoru. Z nanašanjem na različne reference mu je uspelo ustvariti poseben, teoretsko-publicističen način pisanja, primeren spletu in duhu časa. Mark Fisher, ki je najbolj znan po delu Kapitalistični realizem (zdaj ga lahko beremo v slovenščini), je vplival na številne pisce (tudi pri nas), izzval marsikatero debato oziroma polemiko ter nakazal možnost delovanja in udejstvovanja intelektualca v 21. stoletju. Gosta: Gregor Moder in Muanis Sinanović. Foto: Flickr / Tomislav Medak
Esej z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži je napisala Helena Koder, scenaristka in režiserka, lahko pa dodamo tudi: esejistka, saj je bil ta esej leta 2019 izbran na natečaju revije Literatura, leto pozneje je bila Helena Koder med finalisti za najboljši esej revije Sodobnost. V besedilu se avtorica posveča predvsem poeziji Petra Kolška, pesnika in urednika, ki je umrl leta 2019 in bi letos dopolnil 70. let. Helena Koder sledi vijugam razmisleka o minevanju, poeziji, si postavlja vprašanja in nanje odgovarja, tudi s pomočjo velikih mislecev književnosti in filozofije dokler se ne skuša dotakniti bistvenega. Dodati moramo še opombo o doktorju Borisu Furlanu, omenjenem v eseju: Dr. Boris Furlan se je rodil v Trstu. V času gimnazijskega študija se je učil angleščine pri Jamesu Joyceu, ki je takrat živel v Trstu. Po študiju prava v Parizu, na Dunaju, v Bologni in Zagrebu je zaradi fašističnega preganjanja pobegnil v Ljubljano, kjer se je uveljavil v pravni stroki in kot pomemben slovenski intelektualec. Ob okupaciji je bil obsojen na smrt in s pomočjo britanske obveščevalne službe evakuiran v London, kjer je delal pri jugoslovanski vladi v izgnanstvu. Od leta 1944 je aktivno podpiral partizansko gibanje. Po vojni je postal dekan Pravne fakultete v Ljubljani, a je ohranil kritično distanco do komunističnih oblasti. Obtožen vohunstva, je bil na montiranem Nagodetovem procesu obsojen najprej na smrt, nato na 20 let zapora s prisilnim delom. Zaradi zdravstvenih težav so ga po štirih letih izpustili, umaknil se je v Radovljico, kjer je bil deležen javnega linča, ki so ga izvedli mladinski aktivisti po vodstvom tajne policije. Dogodek ga je strl. Zaradi srčnega popuščanja je nekaj let kasneje umrl. Oddajo Ars humana je uredila Tadeja Krečič, odlomke iz književnih del je bral Gregor Čušin, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, režija: Ana Krauthaker. foto: Pixabay/Smimbipi
Unesco je prejšnji teden na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški so odslej na seznamu svetovne in naravne kulturne dediščine. Bežen pogled na Unescov seznam razkrije, da je na njem 1154 enot, od katerih so jih 3 v zadnjih 12 letih umaknili, 897 enot zaseda kulturni del seznama, 218 naravna čudesa, 39 enot pa spada tako v kulturo kot naravo. Unescov seznam sicer vsebuje znamenitosti v 167 državah. Kaj torej vpis pomeni za Slovenijo, Plečnikovo zapuščino in blagovno znamko ter ljudi, ki živijo s Plečnikom? Ali se bo v prihodnjih letih zaradi vpisa spremenil tudi odnos Slovencev do Plečnikovih del in arhitekture nasploh? Gostje v studiu so: Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine, Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.
Tisti, ki ste se v tem odgovoru prepoznali, ste vaše mnenje posredovali na ars@rtvslo.si. Zanimalo nas je, katere Arsove vsebine so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Vaša mnenja smo vključili v oddajo, v kateri je bila gostja odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus. Oddajo je vodila Lidija Hartman.
17. julija se v Ljubljani začenja eden izmed največjih mednarodnih zborovskih festivalov, Europa Cantat festival. Na njem bodo sodelovali pevci, skladatelji, zborovodje, instrumentalisti in zborovski založniki, v šestih dneh pa se bo za vse zborovske navdušence zvrstilo veliko koncertov, posebnih projektov in delavnic. Več o pomenu in programu festivala v oddaji pripovedujeta programska vodja festivala Mihela Jagodic, ki je tudi članica odbora Evropske zborovske zveze in skladatelj in zborovodja Damiján Močnik, podpredsednik glasbene komisije festivala Europa Cantat.
Neveljaven email naslov