Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S hoteno nevednostjo živimo iz dneva v dan, a se je (pre)redko zavedamo
Dr. Tomaž Grušovnik je filozof, ki zagotovo ne živi v slonokoščenem stolpu, saj je med drugim pisal o etiki živali in okolijski problematiki. V svoji peti knjigi z naslovom Hotena nevednost pa analizira izogibanje resnici, skratka, zgolj na prvi pogled presenetljivo slehernikovo odločitev, da bo na tak ali drugačen način ostal neveden. Nevednost namreč ni zmerom posledica neizobraženosti in neinformiranosti, pač pa je lahko posledica volje, hotenja ali želje, skratka, nekega aktivnega odpora do spoznanja. Še več o hoteni nevednosti pa bo dr. Tomaž Grušovnik povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
826 epizod
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
S hoteno nevednostjo živimo iz dneva v dan, a se je (pre)redko zavedamo
Dr. Tomaž Grušovnik je filozof, ki zagotovo ne živi v slonokoščenem stolpu, saj je med drugim pisal o etiki živali in okolijski problematiki. V svoji peti knjigi z naslovom Hotena nevednost pa analizira izogibanje resnici, skratka, zgolj na prvi pogled presenetljivo slehernikovo odločitev, da bo na tak ali drugačen način ostal neveden. Nevednost namreč ni zmerom posledica neizobraženosti in neinformiranosti, pač pa je lahko posledica volje, hotenja ali želje, skratka, nekega aktivnega odpora do spoznanja. Še več o hoteni nevednosti pa bo dr. Tomaž Grušovnik povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V zbirki Koda pri Študentski založbi je pred kratkim izšla knjiga Gnostični evangeliji in reakcija cerkvenih očetov. Uvodno študijo je napisal dr. Jan Ciglenečki, ki je gnostične evangelije tudi prevedel; odlomke iz spisa Proti herezijam Ireneja iz Lyona je prevedel Marko Kastelic. Zakaj so gnostični evangeliji zanimivi in kakšno je gnostično Spoznanje, bosta med drugim pojasnila prevajalec gnostičnih evangelijev dr. Jan Ciglenečki in avtor zbirke Gnostični eseji dr. Marko Uršič, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Kitajska je nekakšen model antimoderne predvsem zaradi nerazumevanja, saj kitajsko miselnost v Evropi še vedno razumemo kot simbol iracionalnosti. Knjiga Odnos kot jedro spoznanja profesorice doktorice Jane Rošker, ene najbolj uveljavljenih sinologinj pri nas, daje drugačen vpogled v pisano panoramo kitajske zgodovine. Ta sega vse od antičnih protofilozofskih klasikov pa do sodobnih sintez evroameriške in postmaoistične miselnosti. Več o kitajski miselnosti in filozofiji pa v oddaji, v kateri smo gostili avtorico omenjene knjige.
Eden najbolj branih slovenskih pisateljev Evald Flisar te dni praznuje sedemdeset let. Flisar, čigar dramska dela redno uprizarjajo na svetovnih odrih, ima obsežen pisateljski in dramski opus, hkrati pa je tudi dolgoletni urednik revije Sodobnost. V oddaji bomo tega večkrat nagrajenega literarnega ustvarjalca predstavili skozi pogovor, ki bo usmerjen tudi v njegovo nenavadno življenjsko pot, prepredeno s številnimi potovanji. Pripravlja Gregor Podlogar.
O poeziji v Mariboru so razmišljali Prešernov nagrajenec Andrej Brvar, Veronikina nagrajenka Petra Kolmančič in urednik Antologije mariborskih pesnikov Robert Titan Felix, v pogovoru v živo z Markom Goljo.
Izrazit nasprotnik monarhizma, ki verjame, da bi umetnost morala biti dostopna vsem. Genij, za katerega ustvarjanje prepričani monarh Ludwig II. Bavarski zapravi večji del svojega premoženja in mu v Bayreuthu zgradi gledališče, kjer danes vstopnica za ogled predstave stane nekaj tisoč evrov. Ob izidu Izbranih spisov Umetnost in družba Richarda Wagnerja bomo spregovorili o življenju in delu enega osrednjih umetnikov 19. stoletja, ki dve stoletji po svojem rojstvu še vedno ponuja bogato snov za razmislek o glasbi, gledališču in družbi.
Dr. Lenart Škof v knjigi Etika diha in atmosfera politike pretrese, kakšne so nove možnosti tako etike kot tudi politike, pri tem pa se predvsem opira na misel ameriškega misleca Johna Deweya. Škof s tem predstavlja in misli pri nas manj poznano filozofsko tradicijo, ki bi si vsekakor zaslužila več pozornosti. Oddaja, ki jo je pripravil Gregor Podlogar, je bila prvič na našem sporedu konec leta 2013.
Transverzala je sicer planinski izraz, a tako je dr. Jože Vogrinc naslovil tudi svojo zadnjo knjigo fragmentov. Gre za krajša besedila, ki jih je avtor pisal ob prebiranju pomembnejših besedil s področja humanistike. Vendar Vogrinčevi fragmenti teh besedil ne pojasnjujejo, jih predvsem komentirajo in prevprašujejo. V oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar, smo gostili dr. Vogrinca in ga med drugim vprašali, zakaj je pomembno kritično branje.
Konec minulega leta je v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura izšla obsežna znanstvena monografija Vebrov učenec literarnega zgodovinarja dr. Toma Virka. Dr. Virk v knjigi predstavi Jugovo življenje, delo in delovanje, predvsem pa dekonstruira Jugov mit v alpinistiki, filozofiji, etični prenovi in narodnoobrambnem boju proti fašizmu. Skratka, Vebrov učenec je knjiga, ki se spopade z mitom. Več o Klementu Jugu, njegovi mitologizaciji in protislovjih pa je dr. Virk povedal v oddaji, ki jo je pripravil Marko Golja.
Mlada literatura na območju nekdanje Jugoslavije Sodelujejo Uroš Prah, Tadej Meserko, Tea Tulić Pogovor vodi Vlado Motnikar
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
Ameriški glasbeni kritik Alex Ross v uspešnici Drugo je hrup, ki jo zdaj lahko beremo tudi v slovenščini, analizira glasbo 20. stoletja. Vendar Ross bolj piše o glasbi in njeni pojavnosti v tem stoletju, manj pa o samih skladateljih. V prvi letošnji oddaji smo tako pretresli nedrje glasbe preteklega stoletja. Z nami sta bila prevajalec tega dela prof. dr. Leon Stefanija in Luka Zagoričnik. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
V zadnji oddaji v letu 2014 smo pretresli pojem, ki je bil v tem letu najbolj v ospredju – kriza. Na kakšen način krizo lahko analiziramo in o njej razmišljamo na filozofski način pa v pogovoru z gosti, s prof. dr. Cvetko Toth, dr. Petrom Klepcem in dr. Tadejem Troho. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Letos mineva sto let od rojstva enega največjih igralskih osebnosti našega časa. Gledališki, filmski, televizijski in radijski igralec, režiser in pedagog Stane Sever je pustil v slovenski gledališki zgodovini neizbrisen pečat. V oddaji so o njem pripovedovali prof. Aleš Jan, dramski igralec Niko Goršič in urednica programa v Slovenski kinoteki Varja Močnik. Oddajo je povezoval Alen Jelen. Vir fotografije: arhiv RTV SLO
Pred prihajajočim Dnevom samostojnosti in enotnosti smo v oddaji Ars humana ponovili pogovor s prof. dr. Tinetom Hribarjem, ne le najvidnejšim filozofom zadnjih desetletji, temveč tudi odličnim analitikom družbeno-političnega dogajanja doma in v svetu. Hribar je v pogovoru s ptičje perspektive osvetlil predvsem zadnjih dvajset let naše samostojnosti ter kritično pretresel načine delovanja današnje družbe. Več v oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar in ki je bila prvič objavljena leta 2011.
Ob koncu sedemdesetih let minulega stoletja je po Sloveniji krožili tole vprašanje: »Ali veste, zakaj ima Cankarjev dom v Ljubljani bakreno streho? Ne? Zato vendar, ker je za zlato zmanjkalo denarja!« Po mnenju mnogih je bil načrtovani dvoranski kompleks predimenzioniran in seveda predrag, saj so denar zanj morali prispevati vsi v takratni republiki. Prihodnost je pokazala, da Cankarjev dom ni prevelik in da tudi pretirano drag ni bil, pokazalo pa se je tudi, da smo tak dvoranski kompleks resnično potrebovali. Med pobudniki za gradnjo doma je bil Mitja Rotovnik prav gotovo najbolj zagnan, vodil je odbor za pripravo programskih osnov ter nato skoraj od začetka direktoroval tej ustanovi. Letos oktobra se je upokojil, v oddaji bo v pogovoru z Vido Curk obudil spomine na gradnjo in začetke delovanja Cankarjevega doma v Ljubljani.
V Knjižnici Kondor je kot 346. zvezek izšel obsežen izbor pesmi Toneta Pavčka z značilnim naslovom Eh, srce ti moje ljubljeno. Izid izbora je bil dobrodošla spodbuda za pogovor o priljubljenem pesniku – z urednikom izbora akademikom Matjažem Kmeclom, z avtorico spremne besede k pesnikovi zadnji zbirki Angeli Sašo Pavček in z esejistom Edvardom Kovačem se je v živo pogovarjal Marko Golja, v oddaji pa je objavljena tudi občutena in strastna pesnikova interpretacija njegovih pesmi Orfejeva pesem, Večerna glasba in Zorenje večnosti.
Dr. Matevž Kos, literarni zgodovinar in filozof, kritik in esejist, je svojim knjižnim kritiškim izborom pred kratkim dodal knjigo O nevšečnosti biti Slovenec: Zgodovina, kultura, ideologija, izbor kritik neleposlovnih knjig, ki pripadajo dokumentarnemu, zgodovinopisnemu in intimnejšemu dnevniškemu ali esejističnemu pisanju ter tako ali drugače odsevajo neki del naše polpreteklosti. Knjiga podaja zanimiv in kritičen pogled na »potovanje Slovencev skozi dramatično 20. stoletje« ter tudi na Slovence same. O tem bo dr. Matevž Kos tudi govoril v pogovoru s Tino Kozin.
Doktorica Irena Novak Popov je odlična poznavalka sodobne slovenske poezije. V svoji najnovejši knjigi Novi sprehodi po slovenski poeziji analizira sodobno slovensko poezijo v širokem razponu od narečne poezije do poezije tega trenutka, ukvarja pa se tudi z zelo različnimi motivno-tematskimi vidiki, na primer s podobo telesa in družine. Seveda pa to niso edine teme, o katerih bo dr. Irena Novak Popov razmišljala v oddaji Ars humana O sodobni slovenski poeziji, v pogovoru z Markom Goljo, zato nikar ne zamudite.
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
Riga, ki je poleg švedske Umee letos nosilka projekta Evropska prestolnica kulture, je poudarek programa postavila na ljudi. Na socialne razsežnosti umetnosti in kulture. Obenem pa je izkoristila historično pogojene danosti, ki jih ima latvijska prestolnica. Zanimanje za projekte EPK, če gre verjeti sogovornikom Andreja Stoparja, ki je nedavno tega obiskal Rigo, je veliko. Več o tem projektu pa v oddaji, v kateri je Latvija predstavljena tudi širše kulturno-zgodovinsko.
Neveljaven email naslov