Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
852 epizod
852 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Po vsem sodeč, gledališke kritike med letoma 1993 in 2013, je naslov obsežne monografije, ki je v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta izšla spomladi letos. Njen avtor je Blaž Lukan, slovenski gledališki kritik, teoretik in profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V knjigi so zbrane kritike, ki jih je v omenjenem obdobju objavljal pretežno v dnevnem časopisju. V oddaji Ars humana vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z Blažem Lukanom o sebi – kritiku, kritiki širše ter trenutnem vpogledu v polje uprizoritvenih umetnosti pri nas. foto: Maj Pavček
Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment. V njem so sodelovali filozofinja Olga Markič, fizik Alojz Kodre, psiholog Janez Mlakar in kognitivni znanstvenik Urban Kordeš. Navdihnjeni s Težkim problemom, vprašanjem, ki se glasi kako je mogoče, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega, so govorci zajadrali v pogovor o vzgoji in oblikah družine, medčloveških odnosih, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti in pomenu znanosti. Oddajo je pripravila Bruna Pikš.
Knjiga o Uni, večkrat nagrajeni roman uveljavljenega bosanskega pisatelja Faruka Šehića (nedavno smo ga dobili v prevodu Zdravka Duše), je nenavadno delo: lirske opise narave in otroštva preliva z dokumentarnimi opisi vojne, s fantastičnimi, mitskimi in nadrealističnimi elementi. O knjigi, svoji poetiki in stanju duha v Bosni je pisatelj ob obisku v Ljubljani spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. Skupaj z odlomki iz romana mu lahko prisluhnete v oddaji.
20. junij je svetovni dan beguncev in o beguncih v svetu in pri nas bodo v oddaji Ars humana več povedali varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, Jerneja Turin iz organizacije za človekove pravice Amnesty International, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in novinar časnika Delo Boštjan Videmšek – v pogovoru z Markom Goljo. Ne zamudite.
Rasizem se je še pred kratkim zdel obrobna akademska tema, ki je v zadnjem času ob geopolitičnih spremembah, ki so dosegle tudi Evropo, dobila še kako resničen obraz. Naenkrat so se po Evropi sprožila nevarna neorasistična gibanja, pred pomembnim izzivom pa je tudi vzgojno- izobraževalni in socialnovarstveni sistem; o čemer smo govorili tokrat v oddaji Ars humana. Gostje Aleksandre Saške Gruden so bili: dr. Marijanca Ajša Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU, doc. dr. Ksenija Šabec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Goran Popović, ravnatelj Osnovne šole Livada.
Tržaškega pisatelja Scipia Slataperja – rodil se je leta 1888, umrl pa kot italijanski vojak na soški fronti konec leta 1915 – smo slovenski bralci bolje spoznali konec osemdesetih, ko je ob 100. obletnici Slataperjevega rojstva Marko Kravos prevedel njegovo osrednje delo z naslovom Moj Kras. Ob stoti obletnici Slataperjeve smrti je Moj Kras izšel znova – dvojezično, v italijanskem izvirniku in popravljenem prevodu Marka Kravosa. Knjigo je izdala tržaška založba Beit s spremnima besediloma Roberta Dedenara in prevajalca Marka Kravosa. Tokratno oddajo Ars humana namenjamo Scipiu Slataperju in njegovi knjigi Moj Kras. Slišali boste nekaj odlomkov iz Slataperjeve knjige in pogovor s prevajalcem in poznavalcem Slataperjevega dela pesnikom in pisateljem Markom Kravosom. Oddajo je pripravila Staša Grahek. na fotografiji: Scipio Slataper
Poljsko-britanski sociolog Zygmunt Bauman, eden od najbolj branih in najvplivnejših mislecev postmoderne epohe, je lansko leto dopolnil 90 let. Bauman še vedno – kadar mu zdravje in čas to dopuščata - rad potuje in predava po svetovnih univerzah. Slovenijo je Bauman obiskal večkrat; zadnjič maja letos, ko je pospremil izid prevoda svoje knjige Postmoderna etika v slovenščino. V pogovoru z novinarjem in prevajalcem Urbanom Tarmanom je profesor Bauman spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi; v svojem razmišljanju se ni izognil niti aktualni begunski krizi, ki jo je razložil z zgodbo antičnega basnopisca Ezopa. Vabljeni k poslušanju! Avtor fotografije: Borut Krajnc, 2011 (objavljeno z dovoljenjem avtorja)
Osnovno poslanstvo zavoda VIGEVAGEKNJIGE je prevajanje izjemnih literarnih del v slovenski jezik in izdajanje knjig z visoko dodano vrednostjo - toda ne običajnih leposlovnih knjig, temveč dela, ki prepletajo likovno govorico in besedo. Žanr, ki so mu doslej posvetili največ pozornosti, je risoroman in prav ta zvrst je, ob dejavnostih zavoda, osrednja tema pogovora z urednico Anjo Golob. Z njo se pogovarja Tina Kozin.
Kje se srečujeta pisateljeva domišljija in zgodovinska dejstva? V tokratni oddaji Ars humana se je Marjan Kovačevič Beltram pogovarjal s pisateljem Ivanom Sivcem o njegovih zgodovinskih in biografskih romanih ter načinu njegovega ustvarjanja. Osrednjo pozornost smo namenili njegovemu doslej največjemu življenjskemu projektu – pentalogiji o Celjskih grofih in knezih.
9. maj, dan Evrope je eden izmed simbolov Evropske unije in hkrati spodbuda za tokratno oddajo Ars humana. V njej so antropologinja in balkanologinja dr. Svetlana Slapšak, filozof in religiolog dr. Lenart Škof in novinar časnika Delo Boštjan Videmšek iskali odgovor na vprašanje Evropa, kam greš. Z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Listina EU o temeljnih pravicah, ki je – lahko bi rekli - nekakšna evropska ustava glede naših pravic, vpliva na številna področja naših življenj, med drugim na vprašanje zasebnosti, varstva osebnih podatkov, azila in potrošniških pravic, celo davkov. Še bolj kot sama Listina pa na vsa ta področja z razlago Listine vpliva sodna praksa Sodišča EU. V tokratni oddaji Ars humana smo predstavili nekaj primerov z omenjenih področij, pri čemer smo med drugim pozornost namenili vprašanju varstva osebnih podatkov v luči razvoja informacijske družbe, zaustavili pa smo se tudi pri pravici do azila, predvsem v zvezi s pravico do svobode gibanja. Gre za eno izmed sodb sodišča EU, pri kateri je opaziti premik v interpretaciji z azilom povezanih določb Listine. Naša gostja je bila dr. Verica Trstenjak, profesorica na pravni fakulteti univerze na Dunaju in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU.
Misel nemškega filozofa Martina Heideggerja je v slovenskem kulturnem prostoru živa in aktualna, o čemer pričajo novi prevodi njegovih spisov v knjigi O umetnosti, med katerimi je najbolj znan O izvoru umetniškega dela. Objavljena besedila odgovarjajo na vprašanja kaj je umetnost, kaj razkriva umetniško delo in kaj je vloga umetnika. Gost oddaje dr. Dean Komel opozarja na izzive Heideggerjeve misli za današnji čas tehnike in družbenih pretresov ter poudarja temeljne odnose med filozofijo in umetnostjo v bitnozgodovinskem smislu.
Januarja leta 1966 je v Idriji izšla prva številka revije Kaplje. V šestih letih izhajanja je pomembno obogatila revijalno življenje, saj so njeni avtorji – med drugim – pisali o slovenskem nacionalnem vprašanju in slovenstvu onkraj državnih meja, v njej pa so objavljali tudi ugledni književniki, od Daneta Zajca in Pavleta Zidarja do Majde Kne in Denisa Poniža. Revijo Kaplje, ki jo je med drugim urejal dr. Jože Felc, je v svoji diplomski nalogi analizirala Jerca Prelovec, revija pa je tudi tema oddaje Ars humana. Usodo in pomen revije so predstavili njen odgovorni urednik Tomaž Pavšič, docentka na oddelku za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede dr. Ksenja Šabec in zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino dr. Aleš Gabrič, z njimi se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.
Pred tedni je pesnica, prevajalka, polemičarka, aforistka, urednica in publicistka Jolka Milič praznovala 90. rojstni dan. Jubilantka je pred kratkim objavila svoje aforizme v knjižici Jolkizmi in tako zgoščeno povedala marsikaj o svetu in življenju, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na njenem domu v Sežani, med kupi in kupi knjig, pa je pripovedovala o svojem otroštvu v fašistični Italiji, starših, pisanju polemik in prevajanju poezije. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.\t\t Foto: Kosovelov dom
Včeraj je minilo tri leta od izvolitve papeža Frančiška. Ponošeni čevlji, železni križ, skromno stanovanje so bili prvi zunanji znaki, da na čelo Rimsko katoliške cerkve prihaja človek z drugačno vizijo Cerkve. Kaj je in kaj ni Frančišek uspel premakniti za zidovi Vatikana? Kakšen je njegov vpliv na svetovno politiko? Kaj še lahko pričakujemo od papeža Frančiška? V oddaji Ars humana bomo – v ponovitvi oddaje Studio ob 17-ih – spregovorili o bilanci triletnega pontifikata papeža Frančiška. Z gosti, Brankom Cestnikom, Janezom Markešem, Igorjem Bahovcem in Mojco Širok, se je pogovarjal Boštjan Debevec.
Knjiga Rob v središču, Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955 - 1967, izhaja iz spoznanja o prepletenosti institucionalne in zunajinstitucionalne dejavnosti v času razvoja slovenskega gledališča po letu 1950, ko se je to napajalo z ustvarjalnimi tokovi zunaj Slovenije oziroma Jugoslavije. V njej je prikazana dialektika razvojnih premen, ki jih niso napovedovala in uresničevala le gostovanja gledališč iz Evrope (ta so postala redna po letu 1955), pač pa tudi dejavnost agilnih posameznic in posameznikov, ki so s svojo razgledanostjo in nekonformno osebnostno naravnanostjo razmikali obzorje. Pred mikrofon oddaje Ars humana je Petra Tanko povabila avtorja knjige Rob v središču, Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955 - 1967, slovenskega dramaturga in teatrologa mag. Primoža Jesenka, oddajo pa bomo obogatili z odlomkom iz enega zadnjih posnetih pogovorov z Balbino Battelino Baranovič, po besedah Primoža Jesenka: začetnice eksperimentalnih odrskih gibanj pri nas. Posnetki v celoti so last Slovenskega gledališkega inštituta in so tam tudi dostopni. Vabimo vas k poslušanju! Vir foto: Slovenski gledališki inštitut
Ko diskurz razumnosti nadomesti nova povezava med ekonomijo in zabavo, se rodi sistem, ki ni več vera, temveč je spektakel. Še nikoli bolj zabaven, bolj prijazen, bolj človeški, svet družbenih ruševin spreminja v razvedrilno oddajo, v kateri na videz nedolžne, trivialne vsebine nenadoma postanejo orožje za množično uničevanje kritične civilne družbe ... je misel, ki se vije skozi knjigo Kapitalizem kot spektakel Markusa Metza in Georga Seeßlena. Kako torej v sodobnem svetu organizirane pozabe preteklosti razumeti pravico človeka do kritičnosti in upora? To je le eno od vprašanj, ki smo jih s filozofom in publicistom dr. Darkom Štrajnom in režiserjem Janezom Pipanom odprli v tokratni oddaji Ars humana.
Pesnik, prevajalec in literarni znanstvenik Boris A. Novak seveda pozna Aristotelovo Poetiko, filozofovo formulacijo, da poezija upesnjuje obče in zgodovina ubeseduje enkratno, a kot avtor tercine Moja usoda/ je govoriti Toda,/ sledim ji, toda …// je s samozavestno gesto Aristotelovi poetiki pristavil svoj toda in v nastajajočem epu Vrata nepovrata individualne dogodke povzdignil v zgodbe časa in usode. To velja že za prvo knjigo epa Zemljevidi domotožja, še bolj pa za drugo, za Čas očetov, ki je izšla konec lanskega leta prav tako pri novomeški založbi Goga. Knjiga je zelo obsežna, vsebuje petdeset spevov, v katerih je pesnik zgostil in upesnil osebne zgodbe svojih staršev in mnogih sorodnikov. Njihove zgodbe tako pripovedujejo o izzvenu avstroogrske monarhije, prvi in drugi Jugoslaviji ter o samostojni Sloveniji, najpogosteje skozi prizmo človeka iz krvi in mesa – pokončnega, iznajdljivega, vztrajnega, pogumnega. Čas očetov je tudi hvalnica partizanom, tudi pesnikovemu očetu Anteju Novaku, a pesnik ne prezre niti povojnih pobojev. V nastopih pesnik pogosto označuje Vrata nepovrata kot svoj opus magnum; vendar ne gre zgolj toliko za obseg ali veličino, ampak za univerzum, ki vsebuje mnoge, mnoge pesnikove že ubesedene teme, postopke, lege, te pa pesnik stopnjuje in množi s širokim diapazonom jezikov, govornih leg, pisav, literarnih vrst. Več o Času očetov je Boris A. Novak povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, ob koncu oddaje pa je prebral tri svoje pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Leta 1992 je Republika Slovenija iz registra stalnih prebivalcev protipravno izbrisala 25671 oseb. Štiriindvajset let pozneje ima urejen pravni status manj kot polovica izbrisanih, še vedno pa je odprto tudi vprašanje odškodnin za veliko večino izbrisanih. Zato je za ugled Republike Slovenije toliko pomembnejša presoja tričlanskega senata Ustavnega sodišča, da sta – kot piše Majda Vukelić v časniku Delo – »vrhovno in mariborsko višje sodišče kršila 26. člen ustave (pravico do povračila škode), saj sta protiustavno razlagala pravila o zastaranju zahtevkov v odškodninskih pravdah, saj je bil izbris za prizadete ljudi posebna okoliščina, ki jo mora sodišče upoštevati.« Več o izbrisu so v oddaji Ars humana povedali izbrisana Mirjana Učakar, pravnika mag. Matevž Krivic in dr. Dragan Petrovec ter evropski poslanec Lojze Peterle, v času izbrisa predsednik Vlade; z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Če ste slučajno zamudili njihov pogovor 21.12. lani, vabljeni k poslušanju nekoliko okrajšanega posnetka ob 24. obletnici izbrisa.
Literarna zgodovinarka in urednica zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž, dekanja Fakultete za humanistiko in sodelavka Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici, je v znanstveni monografiji Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature obravnavala zgodnje slovenske pesnice, pisateljice in dramatičarke: Josipino Turnograjsko, Luizo Pesjak, Pavlino Pajk, Marico Nadlišek Bartol, Zofko Kveder, Ljudmilo Poljanec, Vido Jeraj in nekatere druge. Pomembno je, da je slovenske ustvarjalke vključila v širši referenčni okvir, v mrežo evropske ženske književne tradicije. Med drugim je pokazala, da so književnice obogatile slovensko književnost z razvijanjem novih tem, likov, pripovednih postopkov in slogovnih posebnosti. Več o knjigi in temi je avtorica povedala v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Neveljaven email naslov