Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
852 epizod
852 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Različna ljudstva so se od nekdaj selila in izpodrivala avtohtono staroselsko prebivalstvo. Stiki so bili včasih usodni, drugič bolj miroljubni. Izvor in razvoj Keltov, ki so oplenili Rim, ogrozili preročišče in zakladnice v grških Delfih, je zavit v meglo. Prisotni so bili tudi na ozemlju današnje Slovenije, o čemer pričajo geografska imena, ki so ostala do današnjih dni, najdbe pa pripovedujejo še o samosvojem umetniškem slogu, posebnih kultih, ki so jih gojili… Te dni je na ogled tudi razstava v Narodnem muzeju Slovenije z naslovom Kelti s Smaragdnih gora. Več o bojevitih keltskih plemenih v oddaji Ars humana profesor arheologije dr. Mitja Guštin, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Milan Jesih je prenicljiv, duhovit, radoživ in brezkompromisen mojster slovenskega jezika, ki s svojimi bravurami že leta in desetletja osuplja bralce poezije in dramatike, podpisal pa se je tudi pod nekaj zahtevnih prevodov, med njimi tudi pod Shakespearjeve tragedije in komedije. Nekaj dni pred kulturnim praznikom vas vabimo, da v oddaji Ars humana poslušate pogovor z njim. Z mojstrom Sonetov in Jambov se je 3. decembra 2012, na ta veseli dan kulture in na dan. 3. mariborske vstaje, v živo pogovarjal Marko Golja in zato je začel pogovor nekako takole: Danes je tretji december, … Toda naj je konkretni datum spodbudil pogovor, mu čas ni ničesar odvzel, nasprotno, zato smo ga ponovno uvrstili na program in vas vabimo k poslušanju.
Knjiga Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana je prvo strnjeno delo, ki ga lahko beremo v slovenščini in predstavlja zgodovino in kulturo italijanske skupnosti na naših tleh, pa tudi na širšem področju Istre in Dalmacije. Zaradi bogatega družbeno-političnega zgodovinskega konteksta se književnost v njej mestoma zazdi le pika na i v prikazu večstoletnega utripa teh krajev. Predstavljata jo avtorica dr. Nives Zudič Antonič in urednik in prevajalec Gašper Malej.
Akademik Janko Kos je v drugi knjigi svoje intelektualne avtobiografije z naslovom Ideologi in oporečniki med drugim opisal svoje intelektualno zorenje v seminarju pri profesorju Antonu Ocvirku, kulturno-politično usodo revij Beseda, Revija 57 in Perspektive ter hkrati usodo tim. kritične generacije, pa vrsto pomembnih ustvarjalcev slovenske kulturne zgodovine, ne nazadnje pa tudi svojo pot od literarnega kritika, še zlasti tim. sentimentalnih humanistov, do publicista in znanstvenika. Več o knjigi in še čem je akademik Janko Kos povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj.
Ko se v času krize – ekonomske, politične, begunske – zmanjšuje prostor refleksije, ko t.im. krize kompleksna reducirajo vprašanja na črno-beli kolorit in ožajo prostor diskusije, ko se v družbi podpira obsedenost s posedovanjem, in se kot koristno predstavlja le to, kar ustvarja dobiček, z odsotnostjo etičnih zakonitosti in prevlado egoizma vse globje drsimo v morda eno največjih kriz, krizo temeljnih vrednot. V tem kontekstu so tokrat v oddaji Ars humana sprehodimo skozi esej italijanskega filozofa, profesorja in strokovnjaka za renesanso Nuccia Ordina. V njem avtor opozarja na koristnost nekoristnega in na nekoristnost koristnega. S pomočjo razmišljanj velikih filozofov, od Platona do Batailla, in velikih piscev, Ovidija, Petrarke, Dickensa, Garcíe Márqueza, Ionesca – če naštejemo le nekatere, prikazuje, kako kult koristnosti siromaši duha in ogroža umetnost in ustvarjalnost, pa tudi znanost in izobraževalni sistem ter nenazadnje, zastavlja vprašanja, kakšno je življenje človeka v družbi, ki izžene poezijo, ubija spomin na preteklost, in izpodkopava vrednote, kot so dignitas hominis, ljubezen in resnica. Nuccia Ordina sva pred mikrofon povabila Goran Tenze in Saška Rakef, naš pogovor pa bomo prepletli z odlomki iz njegove knjige »Koristnost nekoristnega«, ki je nedavno izšla pri Cankarjevi založbi. Vir fotografije: https://www.google.si/search?q=nuccio+ordine&biw=1680&bih=910&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=2&ved=0ahUKEwj-zKuxuKvKAhVF3A4KHeONBa4Q_AUIBigB#imgrc=ialYUem2ptqflM%3A
Tokrat v Ars humani skozi pogovor z akademskim slikarjem in profesorjem Tugom Šušnikom, osvetljujemo polažaj slike danes in njene možnosti v prihodnosti. Svoje misli razgrinjata še kurator Aron Fenyvesi in kritik Gabor Reider.
Decembra lani je pesnik, esejist, prevajalec in urednik Niko Grafenauer praznoval 75. rojstni dan. Zato smo v oddajo Ars humana uvrstili pogovor Marka Golje z umetnikom, posnet leta 2010 ob izidu njegovih zbranih pesmi z naslovom Diham, da ne zaide zrak (urednik knjige je bil Aleš Šteger). V intervjuju je jubilant pojasnil marsikatero značilnost svoje poezije in poetike, prebral pa je tudi štiri svoje pesmi, tako pesem o Pedenjpedu, hermetični sonet iz Štukatur, pesem, posvečeno Rudiju Šeligu, in ob koncu pogovora še pesem Čas iz priljubljene zbirke Skrivnosti. Če ste slučajno zamudili pogovor, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Dnevi poezije in vina
Leta 1992 je Republika Slovenija iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 25671 oseb. Zakaj je do izbrisa prišlo, kakšne posledice je povzročil izbris, zakaj so oblasti različnih političnih barv tako počasi reševale problematiko izbrisanih in kakšen je njihov položaj danes – to je le nekaj vprašanj, na katera so v oddaji Ars humana odgovorili izbrisana Mirjana Učakar, pravnika mag. Matevž Krivic in dr. Dragan Petrovec ter evropski poslanec Lojze Peterle, v času izbrisa predsednik Vlade; z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Če ste slučajno zamudili oddajo, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Umetniške prakse niso osrednji predmet preučevanja filozofije – oziroma kadar filozofija seže na polje umetnosti, se najpogosteje ukvarja s splošnejšimi vprašanji estetike. Tej trditvi pa se izmika delo francoskega filozofa Jacquesa Ranciera, katerega raziskovanje zadnjega desetletja je osredotočeno prav na specifične umetniške prakse. V čem je potencial oziroma izziv preučevanja konkretnih primerov iz sveta umetnosti predvsem v kontekstu sodobnega časa, ko so zaradi perečega političnega dogajanja umetniške prakse odrinjene iz središča pozornosti? S filozofom Jacquesom Rancierom sta se pogovarjali Pia Brezavšček in Saška Rakef.
V tokratni oddaji Ars humana bomo skušali osvetlili temelje arabske kulture in muslimanskega prebivalstva in odgovoriti na vprašanje: ali značilnosti prebivalcev Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter njihovega verovanja, ki je je vpeto v skoraj vsa področja bivanja, zares poznamo ali pa svoja mnenja oblikujemo zgolj na podlagi površnega poznavanja in predsodkov. Pogovarjali smo se z dr. Primožem Šterbencem, politologom in sociologom, docentom za menedžment Univerze na Primorskem.
Bil je umetniški vodja v lutkovnem gledališču, organizator in vodja neinstutucionalnih gledališč – najprej gledališča Jožeta Pengova, potem gledališča Freyer teater – vrsto let pa je tudi učil na pedagoški fakulteti. Njegove lutkovne predstave so bile nagrajene za režijo, scensko glasbo in celostni vtis na tekmovalnih festivalih. Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada republike Slovenije za dosežke na področju lutkovne umetnosti in najvišje nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju; a tisto, kar poleg velike strokovnosti še posebno odlikuje ustvarjalni opus Edija Majarona, je njegova neizmerna iskrenost, predvsem pa vera v lutko in v umetnost. Ob 75. obletnici njegovega rojstva in nedavnem izidu njegove knjige Vera v lutko se bomo skupaj z njim sprehodili skozi zgodovino lutkovne umetnosti v našem, pa tudi širšem jugoslovanskem in evropskem prostoru in razmišljali, kaj sta tista moč in lepota lutke, zaradi katerih je preživela vse od XII. stoletja pred našim štetjem do danes.
Migracije so stalnica v zgodovini človeštva. Tisočletja so se ljudstva preseljevala, že stoletja z vseh vetrov nastajajo narodi, nacije in konfederacije. Vsakdo, čigar spomin zaobjame nekaj generacij svojih prednikov, se zaveda, da smo vsi prišli od nekod drugod in da bomo morda tudi sami nekoč postali migranti ali pa bodo to postali naši potomci. V tokratni oddaji Ars humana smo se zato ozrli v zgodovino in se vprašali, kako so se v zadnjih stoletjih, v obdobju nacionalnih držav, spreminjale mednarodne migracije in razlogi zanje. Naši gostje so bili zgodovinar in zgodovinski antropolog dr. Aleksej Kalc, geograf, etnolog in kulturni antropolog dr. Jernej Mlekuž ter zgodovinar dr. Matjaž Klemenčič. Na fotografiji: Aleksandrinke Vir: Slovenski entografski muzej
Doktor Anton Vratuša, slovenski akademik, slavist, politik in diplomat je to pomlad obhajal stoletnico življenja. Tik pred drugo svetovno vojno je doktoriral in pisal jezikoslovne in literarno-teoretične razprave. Po vojni je deloval v Beogradu, bil je med drugim namestnik zunanjega ministra in jugoslovanski predstavnik v Združenih narodih. Na družboslovnem polju se je ukvarjal z državami v razvoju, z lokalnimi skupnostmi in manjšinami. Kljub visokim letom je še vedno dejaven kot častni predsednik Fundacije dr. Vaneka Šiftarja. Z doktorjem Antonom Vratušo se je pogovarjal Štefan Kutoš.
Izhajajoč iz gradiv, zbranih v Začasnem slovenskem plesnem arhivu, smo se sprehodili po začetkih sodobnega plesa na Slovenskem, spregovorili pa smo tudi o evropskih in svetovnih vzporednicah slovenske plesne ustvarjalnosti. Naš gost je bil kritik, publicist in zgodovinar uprizoritvenih umetnosti Rok Vevar. Avtorica fotografije: Nada Žgank
Če ste 25. maja, na umetnikov okrogli rojstni dan zamudili pogovor v živo z vsestranskim Andrejem Rozmanom Rozo, če ste 14. septembra zamudili ponovitev, potem izkoristite priložnost tukaj in zdaj ter poslušajte pogovor Marka Golje z vsestranskim umetnikom, ki zna nasmejati.
Popularni italijanski filozof Umberto Galimberti redno obiskuje Slovenijo že zaradi osebnih vezi z našim narodom. Dve izmed njegovih najbolj odmevnih del, Grozljivi gost: nihilizem in mladi ter Miti našega časa, sta postali tudi slovenski uspešnici, obe pa sta bili ponatisnjeni letos. Obeta se nam prevod še kakšnega dela danes 73-letnega milanskega filozofa in psihoanalitika, rojenega v Monzi; Janko Petrovec, ki je pripravil tokratno Ars humano, pa se je z njim pogovarjal o sodobnem občutju nihilizma, o perspektivah mladih, o soodvisnosti med zatonom Zahoda in usihanjem krščanstva, pri čemer nista prezrla globljih razlogov za razmah uporabe narkotikov ter fenomena množičnega priseljevanja v Evropo.
V Sloveniji in njeni najbližji okolici je na tisoče zgradb iz 19. stoletja, brez katerih bi bila naša kulturna krajina popolnoma drugačna. In vendar imamo zelo ambivalenten odnos do tega dela naše arhitekturne in kulturne dediščine. Številne izmed teh zgradb so še danes reprezentativne palače, toda pred nekaj leti smo porušili eno najzanimivejših iz 19. stoletja, Kolizej. Da je bila arhitektura omenjenega stoletja manj navzoča v kulturni zavesti, priča tudi to, da smo šele v 21. stoletju dobili celostno monografijo o njej. Napisala sta jo umetnostna zgodovinarja, docenta na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete univerze v Mariboru arhitekt dr. Igor Sapač in dr. Franci Lazarini, izdala pa sta jo muzej za arhitekturo in oblikovanje in univerza v Ljubljani, fakulteta za arhitekturo. Več o arhitekturi 19. stoletja na Slovenskem bosta povedala avtorja res obsežne in temeljite monografije v oddaji Ars humana v pogovoru živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Umetniško skupino BridA sestavljajo trije člani: Sendi Mango, Jurij Pavlica in Tom Kerševan. Njihovo sodelovanje korenini v sočasnem študiju na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, že skoraj dvajset let pa soustvarjajo v studiu v Šempasu pri Novi Gorici. V tem času "jim je uspelo vzpostaviti lastno blagovno znamko, temelječo na svojstvenem in dokaj prepoznavnem načinu dela", je med drugim zapisano v predlogu za Bevkovo nagrado, ki jim jo je letos septembra podelila Mestna občina Nova Gorica. Način, ki odločno opredeljuje njihova umetniška dela, je spodbujanje gledalca, obiskovalca galerije ali naključnega mimoidočega, k soustvarjanju umetniškega dela, ki se v živem in dejavnem stiku z gledalcem šele dovrši. Uspešni so tako v domačem kot v tujem okolju, poleg razstav in projektov tako doma kot v tujini vodijo različne delavnice, v domačem Šempasu pa imajo tudi rezidenčni objekt, kamor vabijo različne umetnike, ki jih srečujejo na rezidencah, ki se jih udeležujejo po vsem svetu. Vabimo vas k poslušanju pogovora s člani umetniške skupine BridA, Sendi Mango, Jurijem Pavlico in Tomom Kerševanom ter Pavlo Jarc, direktorico Kulturnega doma in Mestne galerije Nova Gorica, ki njihovo delo spremlja že celo dlje od obstoja skupine. vir foto: www.brida-kud.si
Oddaja Ars humana se posveča petdeseti obletnici Borštnikovega srečanja, največjega festivala slovenskih gledališč. Tadeja Krečič osvetljuje preteklih pet desetletij z gosti: Vasjo Predanom, teatrologom, kritikom, publicistom in urednikom, dramatikom Tonetom Partljičem in enem izmed dolgoletnih "stebrov" Borštnikovega srečanja ter dramsko igralko Ljerko Belak, najnovejšo dobitnico Borštnikovega prstana.
Neveljaven email naslov