Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletno srečanje skladateljev, interpretov, ljubiteljev nove glasbe in strokovnjakov. Od začetka dvajsetih let festival prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo in gre za eno najstarejših tovrstnih prireditev. Ker Svetovni glasbeni dnevi konec meseca, med 26. septembrom in 2. oktobrom že drugič prihajajo v Slovenijo, bomo v naslednjih tednih vsak petek dopoldan osvetlili festival, njegovo zgodovino in prihajajoče gostovanje pri nas.
V radiofonskem eseju smo se najprej vživeli v prva desetletja divjega 20. stoletja in premislili položaj takratne nove glasbe v njenem zgodovinskem momentu. Spremljali smo pot nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo leta 1922 in prvih let njegovega festivala.
Sodobna glasba v začetku 20. stoletja in nastanek Mednarodnega združenja za sodobno glasbo
Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletno srečanje skladateljev, interpretov, ljubiteljev nove glasbe in strokovnjakov. Od začetka dvajsetih let festival prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo in gre za eno najstarejših tovrstnih prireditev. Ker Svetovni glasbeni dnevi konec meseca že drugič prihajajo v Slovenijo, bomo v naslednjih tednih vsak petek dopoldan osvetlili festival, njegovo zgodovino in prihajajočo gostovanje pri nas. Potrudili se bomo razumeti, zakaj je prireditev pomembna in kaj je glasbeni kulturi prinesla v več kot 90ih letih obstoja. Zato smo se odločili najprej zavrteti časovni stroj v prva desetletja 20. stoletja in raziskati ozadje nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo in njegovega festivala.
V radiofonskem eseju se bomo najprej vživeli v prva desetletja divjega 20. stoletja in premislili položaj takratne nove glasbe v njenem zgodovinskem momentu. Spremljali bomo pot nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo leta 1922 in prvih let njegovega festivala.
Številne skladbe, zlasti iz prvih desetletij delovanja Združenja za sodobno glasbo so danes repertoarne stalnice in številne bi lahko to še postale. V prihodnjih oddajah se bomo sprehodili po koncertnih sporedih festivalov, v njih poiskali mednarodne izvedbe slovenskih avtorjev in se v pogovoru s Pavlom Mihelčičem, pobudnikom gostovanja Svetovnih glasbenih dni v Ljubljani, pogovorili o tem, kaj lahko pričakujemo med 26. septembrom in 2. oktobrom.
Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletno srečanje skladateljev, interpretov, ljubiteljev nove glasbe in strokovnjakov. Od začetka dvajsetih let festival prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo in gre za eno najstarejših tovrstnih prireditev. Ker Svetovni glasbeni dnevi konec meseca, med 26. septembrom in 2. oktobrom že drugič prihajajo v Slovenijo, bomo v naslednjih tednih vsak petek dopoldan osvetlili festival, njegovo zgodovino in prihajajoče gostovanje pri nas.
V radiofonskem eseju smo se najprej vživeli v prva desetletja divjega 20. stoletja in premislili položaj takratne nove glasbe v njenem zgodovinskem momentu. Spremljali smo pot nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo leta 1922 in prvih let njegovega festivala.
Sodobna glasba v začetku 20. stoletja in nastanek Mednarodnega združenja za sodobno glasbo
Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletno srečanje skladateljev, interpretov, ljubiteljev nove glasbe in strokovnjakov. Od začetka dvajsetih let festival prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo in gre za eno najstarejših tovrstnih prireditev. Ker Svetovni glasbeni dnevi konec meseca že drugič prihajajo v Slovenijo, bomo v naslednjih tednih vsak petek dopoldan osvetlili festival, njegovo zgodovino in prihajajočo gostovanje pri nas. Potrudili se bomo razumeti, zakaj je prireditev pomembna in kaj je glasbeni kulturi prinesla v več kot 90ih letih obstoja. Zato smo se odločili najprej zavrteti časovni stroj v prva desetletja 20. stoletja in raziskati ozadje nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo in njegovega festivala.
V radiofonskem eseju se bomo najprej vživeli v prva desetletja divjega 20. stoletja in premislili položaj takratne nove glasbe v njenem zgodovinskem momentu. Spremljali bomo pot nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo leta 1922 in prvih let njegovega festivala.
Številne skladbe, zlasti iz prvih desetletij delovanja Združenja za sodobno glasbo so danes repertoarne stalnice in številne bi lahko to še postale. V prihodnjih oddajah se bomo sprehodili po koncertnih sporedih festivalov, v njih poiskali mednarodne izvedbe slovenskih avtorjev in se v pogovoru s Pavlom Mihelčičem, pobudnikom gostovanja Svetovnih glasbenih dni v Ljubljani, pogovorili o tem, kaj lahko pričakujemo med 26. septembrom in 2. oktobrom.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov