Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletno srečanje skladateljev, interpretov, ljubiteljev nove glasbe in strokovnjakov. Od začetka dvajsetih let festival prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo in gre za eno najstarejših tovrstnih prireditev. Ker Svetovni glasbeni dnevi konec meseca, med 26. septembrom in 2. oktobrom že drugič prihajajo v Slovenijo, bomo v naslednjih tednih vsak petek dopoldan osvetlili festival, njegovo zgodovino in prihajajoče gostovanje pri nas.
V radiofonskem eseju smo se najprej vživeli v prva desetletja divjega 20. stoletja in premislili položaj takratne nove glasbe v njenem zgodovinskem momentu. Spremljali smo pot nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo leta 1922 in prvih let njegovega festivala.
Sodobna glasba v začetku 20. stoletja in nastanek Mednarodnega združenja za sodobno glasbo
Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletno srečanje skladateljev, interpretov, ljubiteljev nove glasbe in strokovnjakov. Od začetka dvajsetih let festival prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo in gre za eno najstarejših tovrstnih prireditev. Ker Svetovni glasbeni dnevi konec meseca že drugič prihajajo v Slovenijo, bomo v naslednjih tednih vsak petek dopoldan osvetlili festival, njegovo zgodovino in prihajajočo gostovanje pri nas. Potrudili se bomo razumeti, zakaj je prireditev pomembna in kaj je glasbeni kulturi prinesla v več kot 90ih letih obstoja. Zato smo se odločili najprej zavrteti časovni stroj v prva desetletja 20. stoletja in raziskati ozadje nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo in njegovega festivala.
V radiofonskem eseju se bomo najprej vživeli v prva desetletja divjega 20. stoletja in premislili položaj takratne nove glasbe v njenem zgodovinskem momentu. Spremljali bomo pot nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo leta 1922 in prvih let njegovega festivala.
Številne skladbe, zlasti iz prvih desetletij delovanja Združenja za sodobno glasbo so danes repertoarne stalnice in številne bi lahko to še postale. V prihodnjih oddajah se bomo sprehodili po koncertnih sporedih festivalov, v njih poiskali mednarodne izvedbe slovenskih avtorjev in se v pogovoru s Pavlom Mihelčičem, pobudnikom gostovanja Svetovnih glasbenih dni v Ljubljani, pogovorili o tem, kaj lahko pričakujemo med 26. septembrom in 2. oktobrom.
Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletno srečanje skladateljev, interpretov, ljubiteljev nove glasbe in strokovnjakov. Od začetka dvajsetih let festival prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo in gre za eno najstarejših tovrstnih prireditev. Ker Svetovni glasbeni dnevi konec meseca, med 26. septembrom in 2. oktobrom že drugič prihajajo v Slovenijo, bomo v naslednjih tednih vsak petek dopoldan osvetlili festival, njegovo zgodovino in prihajajoče gostovanje pri nas.
V radiofonskem eseju smo se najprej vživeli v prva desetletja divjega 20. stoletja in premislili položaj takratne nove glasbe v njenem zgodovinskem momentu. Spremljali smo pot nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo leta 1922 in prvih let njegovega festivala.
Sodobna glasba v začetku 20. stoletja in nastanek Mednarodnega združenja za sodobno glasbo
Svetovni glasbeni dnevi so vsakoletno srečanje skladateljev, interpretov, ljubiteljev nove glasbe in strokovnjakov. Od začetka dvajsetih let festival prireja Mednarodno združenje za sodobno glasbo in gre za eno najstarejših tovrstnih prireditev. Ker Svetovni glasbeni dnevi konec meseca že drugič prihajajo v Slovenijo, bomo v naslednjih tednih vsak petek dopoldan osvetlili festival, njegovo zgodovino in prihajajočo gostovanje pri nas. Potrudili se bomo razumeti, zakaj je prireditev pomembna in kaj je glasbeni kulturi prinesla v več kot 90ih letih obstoja. Zato smo se odločili najprej zavrteti časovni stroj v prva desetletja 20. stoletja in raziskati ozadje nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo in njegovega festivala.
V radiofonskem eseju se bomo najprej vživeli v prva desetletja divjega 20. stoletja in premislili položaj takratne nove glasbe v njenem zgodovinskem momentu. Spremljali bomo pot nastanka Mednarodnega združenja za sodobno glasbo leta 1922 in prvih let njegovega festivala.
Številne skladbe, zlasti iz prvih desetletij delovanja Združenja za sodobno glasbo so danes repertoarne stalnice in številne bi lahko to še postale. V prihodnjih oddajah se bomo sprehodili po koncertnih sporedih festivalov, v njih poiskali mednarodne izvedbe slovenskih avtorjev in se v pogovoru s Pavlom Mihelčičem, pobudnikom gostovanja Svetovnih glasbenih dni v Ljubljani, pogovorili o tem, kaj lahko pričakujemo med 26. septembrom in 2. oktobrom.
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo.« - Frederick Forsyth, Izobčenec
»Če vid seže daleč, je uho in poslušanje prostor intime.« O zvočnih razglednicah in o tem, kako se spreminja naš glas in zvočna pokrajina okoli nas. Pa tudi o razvoju radia kot ustvarjalnega medija in o tem, da tako kot svet doživljamo s čutilom za vid, ga lahko doživljamo tudi z drugimi čutili. Oddajo so pripravili: filozof in fotograf Dddr. Evgen Bavčar, voditelj Alen Jelen, glasbena urednica Tina Ogrin in urednica oddaje Saška Rakef. na fotografiji: Ddr. Evgen Bavčar
O avtentični zvočnosti in Beethovnovi Patetični sonati, ki jo na klavir znamke Bösendorfer izvaja Paul Badura Skoda. O angelih tišine, velikih umetnikih, pokopanih na dunajskem osrednjem pokopališču. O glasbi kot občutku največje radosti in glasbi kot najvišji zvrsti umetnosti. Oddajo so pripravili: trojni doktor, filozof in fotograf Evgen Bavčar, voditelj Alen Jelen, glasbena urednica Tina Ogrin in urednica oddaje Saška Rakef. Na fotografiji: ddr. Evgen Bavčar
Neveljaven email naslov