Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov