Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
Osrednje mesto v oseminšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere namenjamo rimskemu oratoriju, novi slogovni in glasbeni zvrsti, ki je očiščena scenskih in igralskih prvin privzela ime po kraju prve uprizoritve, oratoriju v rimski cerkvi Santa Maria in Vallicella. Največji mojster te zvrsti je bil prav gotovo Giacomo Carissimi z oratorijem Jefte, pomembni ustvarjalci pa so bili tudi Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti in Emilio de’ Cavalieri. Na sporedu bodo še dve instrumentalni skladbi Girolama Frescobaldija in Georga Friedricha Händla ter odlomki iz sakralnih del Josquina des Preza, Orlanda di Lassa in Orazia Benevolija.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov