Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med vojaki, ki jih je vrtinec prve svetovne vojne zanesel na fronto, je bil tudi Filip Jurkovič, inženir na treh velikih frontah – soški, vzhodni in zahodni.
Med vojaki, ki jih je vrtinec prve svetovne vojne zanesel na fronto, je bil tudi Filip Jurkovič, inženir na treh velikih frontah – soški, vzhodni in zahodni. Štiri leta vojne je vestno zapisoval doživete strahote in pomanjkanje ter svoja razmišljanja o nesmiselnosti te velike morije. Stoletje pozneje je MMC RTV Slovenija prvi svetovni vojni posvetil poseben portal, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa je v dneh pred knjižnim sejmom v knjižni obliki izšel Jurkovičev zanimivi dnevnik in z osebno zgodbo približal današnjim generacijam usode premnogih vojakov, ki so tedaj prestali podobno izkušnjo ali pa se iz vojne niso nikoli vrnili. Okoliščine nastanka in vsebino knjižne izdaje Pa zbogom, junaki … Vojni dnevnik Filipa Jurkoviča (1914 •1918) bodo v režiji Alena Jelena osvetlili skozi preplet odlomkov Vojnega dnevnika v interpretaciji Ivana Lotriča, pogovorov vodje Založbe ZKP RTV Mojca Menart z avtorjevim vnukom Dušanom Weixlerjem, zgodovinarko dr. Petro Svoljšak in urednico izdaje Majo Kač ter žive glasbene refleksije multiinstrumentalista Tomaža Raucha.
Foto: Ivan Merljak
Med vojaki, ki jih je vrtinec prve svetovne vojne zanesel na fronto, je bil tudi Filip Jurkovič, inženir na treh velikih frontah – soški, vzhodni in zahodni.
Med vojaki, ki jih je vrtinec prve svetovne vojne zanesel na fronto, je bil tudi Filip Jurkovič, inženir na treh velikih frontah – soški, vzhodni in zahodni. Štiri leta vojne je vestno zapisoval doživete strahote in pomanjkanje ter svoja razmišljanja o nesmiselnosti te velike morije. Stoletje pozneje je MMC RTV Slovenija prvi svetovni vojni posvetil poseben portal, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa je v dneh pred knjižnim sejmom v knjižni obliki izšel Jurkovičev zanimivi dnevnik in z osebno zgodbo približal današnjim generacijam usode premnogih vojakov, ki so tedaj prestali podobno izkušnjo ali pa se iz vojne niso nikoli vrnili. Okoliščine nastanka in vsebino knjižne izdaje Pa zbogom, junaki … Vojni dnevnik Filipa Jurkoviča (1914 •1918) bodo v režiji Alena Jelena osvetlili skozi preplet odlomkov Vojnega dnevnika v interpretaciji Ivana Lotriča, pogovorov vodje Založbe ZKP RTV Mojca Menart z avtorjevim vnukom Dušanom Weixlerjem, zgodovinarko dr. Petro Svoljšak in urednico izdaje Majo Kač ter žive glasbene refleksije multiinstrumentalista Tomaža Raucha.
Foto: Ivan Merljak
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov