Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med vojaki, ki jih je vrtinec prve svetovne vojne zanesel na fronto, je bil tudi Filip Jurkovič, inženir na treh velikih frontah – soški, vzhodni in zahodni.
Med vojaki, ki jih je vrtinec prve svetovne vojne zanesel na fronto, je bil tudi Filip Jurkovič, inženir na treh velikih frontah – soški, vzhodni in zahodni. Štiri leta vojne je vestno zapisoval doživete strahote in pomanjkanje ter svoja razmišljanja o nesmiselnosti te velike morije. Stoletje pozneje je MMC RTV Slovenija prvi svetovni vojni posvetil poseben portal, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa je v dneh pred knjižnim sejmom v knjižni obliki izšel Jurkovičev zanimivi dnevnik in z osebno zgodbo približal današnjim generacijam usode premnogih vojakov, ki so tedaj prestali podobno izkušnjo ali pa se iz vojne niso nikoli vrnili. Okoliščine nastanka in vsebino knjižne izdaje Pa zbogom, junaki … Vojni dnevnik Filipa Jurkoviča (1914 •1918) bodo v režiji Alena Jelena osvetlili skozi preplet odlomkov Vojnega dnevnika v interpretaciji Ivana Lotriča, pogovorov vodje Založbe ZKP RTV Mojca Menart z avtorjevim vnukom Dušanom Weixlerjem, zgodovinarko dr. Petro Svoljšak in urednico izdaje Majo Kač ter žive glasbene refleksije multiinstrumentalista Tomaža Raucha.
Foto: Ivan Merljak
Med vojaki, ki jih je vrtinec prve svetovne vojne zanesel na fronto, je bil tudi Filip Jurkovič, inženir na treh velikih frontah – soški, vzhodni in zahodni.
Med vojaki, ki jih je vrtinec prve svetovne vojne zanesel na fronto, je bil tudi Filip Jurkovič, inženir na treh velikih frontah – soški, vzhodni in zahodni. Štiri leta vojne je vestno zapisoval doživete strahote in pomanjkanje ter svoja razmišljanja o nesmiselnosti te velike morije. Stoletje pozneje je MMC RTV Slovenija prvi svetovni vojni posvetil poseben portal, v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija pa je v dneh pred knjižnim sejmom v knjižni obliki izšel Jurkovičev zanimivi dnevnik in z osebno zgodbo približal današnjim generacijam usode premnogih vojakov, ki so tedaj prestali podobno izkušnjo ali pa se iz vojne niso nikoli vrnili. Okoliščine nastanka in vsebino knjižne izdaje Pa zbogom, junaki … Vojni dnevnik Filipa Jurkoviča (1914 •1918) bodo v režiji Alena Jelena osvetlili skozi preplet odlomkov Vojnega dnevnika v interpretaciji Ivana Lotriča, pogovorov vodje Založbe ZKP RTV Mojca Menart z avtorjevim vnukom Dušanom Weixlerjem, zgodovinarko dr. Petro Svoljšak in urednico izdaje Majo Kač ter žive glasbene refleksije multiinstrumentalista Tomaža Raucha.
Foto: Ivan Merljak
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov