Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu poezije so Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Fraport Slovenija soorganizirali zvočno-poetični dogodek Daljave. Pesem je postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Pri uresničitvi Daljav so sodelovali interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka so v živo tkali še pesniki Maja Vidmar, Miroslav Košuta in Iztok Geister, igralki Nataša Živković in Nika Rozman, napovedovalka Eva Longyka Marušič, skladatelj Brane Zorman, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča sta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina, koncept in režija Tina Kozin in Saška Rakef. Dogodek je bil uprizorjen na mednarodnem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Arsov zvočno-poetični dogodek na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v neposrednem prenosu.
Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, Tretji program Radia Slovenija – program Ars s partnerji pripravlja poseben zvočno-poetični dogodek Daljave, ki ga bodo umestili na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Preplet zvoka in poezije bodo doživeli (po)potniki in Arsovi poslušalci; neposredni radijski prenos dogodka bo ob 16.10, lahko pa si ga ogledate tudi na portalu MMC RTV Slovenija in na Arsovi Facebook strani.
»Vsaka prava poezija v sebi nosi daljave, ki nas lahko odrešijo stereotipov, klišejev in enoumja. Vsaka dobra pesem je polet zase,« pravita scenaristka Daljav Tina Kozin in njihova režiserka Saška Rakef. Potnike na prijavnih okencih, na terminalu pri izhodnih vratih in pri prevzemu prtljage bomo presenetili z interpretacijami pesmi slovenskih pesnikov, prepletenimi z zvočnimi utrinki izvornega okolja dogajanja na letališču. Pesmi bodo interpretirali dramski igralci oziroma avtorji.
Ta špraha je mejna. Ves svet kliče v človekov posluh.
Osrednji dogodek bo v zaprtih prostorih terminala, kjer bosta glas in protiglas (Nika Rozman in Nataša Živković) pripovedovala bivanjsko zgodbo, sestavljeno iz verzov izbranih pesmi Prešernovih nagrajencev, objavljenih v zbirki Dotiki daljav. Pesmi, interpretirane v različnih jezikih (studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina) se bodo vpele v poetično predelano letališko zvočno krajino (skladatelj Brane Zorman); pesem bo postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Ta špraha ni meja. Človek, posluh.
Pri uresničitvi Daljav sodelujejo interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Iztok Geister, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Miroslav Košuta, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Maja Vidmar, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka bodo v živo tkali še napovedovalka Eva Longyka Marušič, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča pa bosta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Zvočno vizualni dialog bo koordiniral Grega Peterka.
Izvedbo dogodka so omogočili Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Cona, Fraport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Visit Kranj.
Ob svetovnem dnevu poezije so Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Fraport Slovenija soorganizirali zvočno-poetični dogodek Daljave. Pesem je postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Pri uresničitvi Daljav so sodelovali interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka so v živo tkali še pesniki Maja Vidmar, Miroslav Košuta in Iztok Geister, igralki Nataša Živković in Nika Rozman, napovedovalka Eva Longyka Marušič, skladatelj Brane Zorman, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča sta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina, koncept in režija Tina Kozin in Saška Rakef. Dogodek je bil uprizorjen na mednarodnem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Arsov zvočno-poetični dogodek na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v neposrednem prenosu.
Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, Tretji program Radia Slovenija – program Ars s partnerji pripravlja poseben zvočno-poetični dogodek Daljave, ki ga bodo umestili na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Preplet zvoka in poezije bodo doživeli (po)potniki in Arsovi poslušalci; neposredni radijski prenos dogodka bo ob 16.10, lahko pa si ga ogledate tudi na portalu MMC RTV Slovenija in na Arsovi Facebook strani.
»Vsaka prava poezija v sebi nosi daljave, ki nas lahko odrešijo stereotipov, klišejev in enoumja. Vsaka dobra pesem je polet zase,« pravita scenaristka Daljav Tina Kozin in njihova režiserka Saška Rakef. Potnike na prijavnih okencih, na terminalu pri izhodnih vratih in pri prevzemu prtljage bomo presenetili z interpretacijami pesmi slovenskih pesnikov, prepletenimi z zvočnimi utrinki izvornega okolja dogajanja na letališču. Pesmi bodo interpretirali dramski igralci oziroma avtorji.
Ta špraha je mejna. Ves svet kliče v človekov posluh.
Osrednji dogodek bo v zaprtih prostorih terminala, kjer bosta glas in protiglas (Nika Rozman in Nataša Živković) pripovedovala bivanjsko zgodbo, sestavljeno iz verzov izbranih pesmi Prešernovih nagrajencev, objavljenih v zbirki Dotiki daljav. Pesmi, interpretirane v različnih jezikih (studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina) se bodo vpele v poetično predelano letališko zvočno krajino (skladatelj Brane Zorman); pesem bo postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Ta špraha ni meja. Človek, posluh.
Pri uresničitvi Daljav sodelujejo interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Iztok Geister, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Miroslav Košuta, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Maja Vidmar, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka bodo v živo tkali še napovedovalka Eva Longyka Marušič, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča pa bosta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Zvočno vizualni dialog bo koordiniral Grega Peterka.
Izvedbo dogodka so omogočili Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Cona, Fraport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Visit Kranj.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
V ponedeljek je Slovenska filharmonija predstavila svojo prihajajočo koncertno sezono. Nocoj ob 19.30 pa bo v Cankarjevem domu to naznanila še s predabonmajskim večerom – Koncertom ob odprtju sezone, ki bo v vélikem slogu. Nastopila bosta Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, vodil pa ju bo gostujoči dirigent Philipp von Steinaecker.
Orkestru in zboru Slovenske filharmonije na otvoritvenem koncertu sezone dirigira Philipp von Steinaecker. V prvem delu nas bo Zbor Slovenske filharmonije z veličastno šestnajstglasno vokalno umetnino Dva speva, op. 34, popeljal v zvočni svet simfoničnih razsežnosti. Delo nemškega skladatelja in dirigenta Richarda Straussa je namreč nastalo v času, ko je skladatelj napisal svoje največje simfonične pesnitve, zato ne gre prezreti njihove sorodnosti v oblikovanju gradiva. V drugem delu koncerta bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel njegovo deseto in zadnjo simfonično pesnitev, Alpsko simfonijo, op. 64. Skladba je oblikovana v enem stavku in vsebuje dvaindvajset epizod, ki jih je skladatelj naslovil z opisi posameznih postaj na popotovanju po čudovitem alpskem svetu.
Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.
Glede na to, da je pred nami epidemiološko nepredvidljivo obdobje, ima Slovenska filharmonija za koncertne priredive pripravljene alternativne rešitve? Odgovarja Matej Šarc.
In še nekaj opogumljajočih in spodbudnih besed direktorja Mateja Šarca glasbenim ljubiteljem.
V teh dneh, ko se je 78. mednarodna razstava kinematografske umetnosti prevesila v drugo polovico, mediji že izpostavljamo favorite in pričakujemo sobotno odločitev glavne festivalske žirije Za glavno festivalsko nagrado Mostre je v igri film Spencer čilskega režiserja Pabla Larraína. Biografski film z igralko Kristen Stewart v vlogi princese Diane se osredotoča na božični konec tedna, ki ga je ''najbolj slavna ženska na svetu'' preživela z britansko kraljevo družino in ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom. Pablo Larraín: ''Vsi poznamo in pripovedujemo pravljice našim otrokom; zgodbe da jih uspavamo in jim omogočimo boljše razumevanje življenja in optimističen pogled nanje. Toda potem odrastemo in spoznamo, da so pravljice resnično zahtevne. V našem primeru imamo princeso, ki noče več biti kraljica, ker hoče biti to, kar je. In to njeno pravo identiteto je lepo videti v skrčenem časovnem obsegu. To nam je omogočilo tudi, da smo uporabili samo en prostor: palačo, grad, oziroma hišo (v Angliji jih imenujejo hiše), kot metaforo vélike strukture, kajti palača je resnično prava organizacija. Tako smo ustvarili lik princese, ujete v kolesju tradicije in zgodovine.'' Tematska poudarka sta dva. Kot je že pred začetkom festivala poudaril umetniški direktor Alberto Barbera, so letos v ospredju zgodbe o ženskah in o materinstvu, predvsem o takšnem, ki odstopa od uveljavljenih pričakovanj družbe, ki so na plečih žensk in posegajo v njihovo svobodo in potrebo po samouresničitvi zunaj družinskega kroga. Drugi poudarek glavnega tekmovalnega programa ima časovno komponento: zgodbe se končajo z vrnitvijo junaka ali junakinje v neko preteklo stanje oziroma z njegovo ali njeno vnovično vzpostavitvijo boljšega, pravičnejšega ali znosnejšega stanja, ki je že obstajalo. Skratka: z vrnitvijo v normalnost, z restavracijo preteklega stanja, ki pa ni nostalgično ali regresivno, temveč nujno za nadaljevanje njihovih življenj. To pripovedno linijo je mogoče opaziti v filmih Škatla, beneškega zmagovalca izpred šestih let, Lorenza Vigasa, v filmu Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja, v filmu Dogodek francoske režiserke libanonskega rodu Audrey Diwan, prav tako v celovečernem prvencu Izgubljena hči Maggie Gyllenhaal, v filmu Paula Schaderja The Card Counter, kar je v prevodu oseba, ki si v igralnici skuša zapomniti karte, pa tudi v drami Odsev ukrajinskega režiserja Valentyna Vasyanovycha in še bi lahko naštevali. Ali je to odgovor filmske umetnosti na latentno potrebo družb, ki so po vsem svetu ujete v primež pandemije in v želje po vrnitvi v običajno življenje, bo pokazal čas; prihodnji dnevi in meseci pa bodo pokazali, ali bo letošnja Mostra znanilec dolgoročnejših trendov in okusa najprestižnejšega dela filmske industrije, ki bo marca prihodnje leto podeljeval nagrade Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti. Glavna žirija 78. Mostre (predseduje ji južnokorejski oskarjevec Bong Joon Ho, ki je za svojega Parazita februarja lani – tik pred razcvetom prvega vala epidemije – prejel štiri oskarje) bo svojo odločitev sporočila v soboto.
Danes točno ob devetih zjutraj se je na spletnih straneh SiGledal, portala slovenskih gledališča, odprlo novo poglavje: zaživel je portal Kritika. Pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta to postaja nov medij za strokovno in tehtno umetnostno kritiko s področja scenskih umetnosti. Kot pisci in piske bodo sodelovali kritiki vseh generacij, od najbolj uveljavljenih na svojem področju, kritičarke in kritiki srednje in mlajše generacije, do študentov, katerim bo namenjena tudi Mala šola kritike.
Slovensko konservatorsko društvo je v ponedeljek v prostorih Narodne galerije v glavnem mestu podelilo Steletova priznanja in nagrado za dosežke pri ohranjanju in popularizaciji kulturne dediščine. Steletovo nagrado je prejel konservator mag. Bine Kovačič, priznanja za dosežke v letu 2020 (podeljujejo jih za dosežke v preteklem letu) pa arheologinja dr. Katharina Zanier za projekt Claustra +, piranski župnik Zorko Bajc za doprinos pri prenovi piranskih sakralnih objektov, in Šenkova domačija na Jezerskem oziroma družina Virnik Karničar ter sodelujoči arhitekt Marko Šenk.
Osrednja tema bo letos Strah in pogum, osrednja osebnost pa nagrajenec, avstrijski pisatelj Josef Winkler. Festival bo potekal v obliki, kot jo dopuščajo epidemiološke razmere – delno v živo in delno prek svetovnega spleta. Dogajanje na Vilenici bomo ta teden intenzivno spremljali tudi v literarnih oddajah Radia Slovenija: pripravili smo literarna večera o nagrajencu Vilenice Josefu Winklerju in o sodobni portugalski poeziji, literarni portret slovenskega avtorja v središču Milana Dekleve, v Literarnih nokturnih boste slišali poezijo oziroma prozo nekaterih udeležencev, poleg tega pa seveda tudi pogovora z osrednjima gostoma.
Katere glasbene dogodke bo Slovenska filharmonija poleg abonmajske sezone ponudila občinstvu? Odgovarja Matej Šarc.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov