Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu poezije so Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Fraport Slovenija soorganizirali zvočno-poetični dogodek Daljave. Pesem je postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Pri uresničitvi Daljav so sodelovali interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka so v živo tkali še pesniki Maja Vidmar, Miroslav Košuta in Iztok Geister, igralki Nataša Živković in Nika Rozman, napovedovalka Eva Longyka Marušič, skladatelj Brane Zorman, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča sta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina, koncept in režija Tina Kozin in Saška Rakef. Dogodek je bil uprizorjen na mednarodnem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Arsov zvočno-poetični dogodek na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v neposrednem prenosu.
Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, Tretji program Radia Slovenija – program Ars s partnerji pripravlja poseben zvočno-poetični dogodek Daljave, ki ga bodo umestili na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Preplet zvoka in poezije bodo doživeli (po)potniki in Arsovi poslušalci; neposredni radijski prenos dogodka bo ob 16.10, lahko pa si ga ogledate tudi na portalu MMC RTV Slovenija in na Arsovi Facebook strani.
»Vsaka prava poezija v sebi nosi daljave, ki nas lahko odrešijo stereotipov, klišejev in enoumja. Vsaka dobra pesem je polet zase,« pravita scenaristka Daljav Tina Kozin in njihova režiserka Saška Rakef. Potnike na prijavnih okencih, na terminalu pri izhodnih vratih in pri prevzemu prtljage bomo presenetili z interpretacijami pesmi slovenskih pesnikov, prepletenimi z zvočnimi utrinki izvornega okolja dogajanja na letališču. Pesmi bodo interpretirali dramski igralci oziroma avtorji.
Ta špraha je mejna. Ves svet kliče v človekov posluh.
Osrednji dogodek bo v zaprtih prostorih terminala, kjer bosta glas in protiglas (Nika Rozman in Nataša Živković) pripovedovala bivanjsko zgodbo, sestavljeno iz verzov izbranih pesmi Prešernovih nagrajencev, objavljenih v zbirki Dotiki daljav. Pesmi, interpretirane v različnih jezikih (studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina) se bodo vpele v poetično predelano letališko zvočno krajino (skladatelj Brane Zorman); pesem bo postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Ta špraha ni meja. Človek, posluh.
Pri uresničitvi Daljav sodelujejo interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Iztok Geister, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Miroslav Košuta, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Maja Vidmar, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka bodo v živo tkali še napovedovalka Eva Longyka Marušič, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča pa bosta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Zvočno vizualni dialog bo koordiniral Grega Peterka.
Izvedbo dogodka so omogočili Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Cona, Fraport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Visit Kranj.
Ob svetovnem dnevu poezije so Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Fraport Slovenija soorganizirali zvočno-poetični dogodek Daljave. Pesem je postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Pri uresničitvi Daljav so sodelovali interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka so v živo tkali še pesniki Maja Vidmar, Miroslav Košuta in Iztok Geister, igralki Nataša Živković in Nika Rozman, napovedovalka Eva Longyka Marušič, skladatelj Brane Zorman, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča sta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina, koncept in režija Tina Kozin in Saška Rakef. Dogodek je bil uprizorjen na mednarodnem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Arsov zvočno-poetični dogodek na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v neposrednem prenosu.
Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, Tretji program Radia Slovenija – program Ars s partnerji pripravlja poseben zvočno-poetični dogodek Daljave, ki ga bodo umestili na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Preplet zvoka in poezije bodo doživeli (po)potniki in Arsovi poslušalci; neposredni radijski prenos dogodka bo ob 16.10, lahko pa si ga ogledate tudi na portalu MMC RTV Slovenija in na Arsovi Facebook strani.
»Vsaka prava poezija v sebi nosi daljave, ki nas lahko odrešijo stereotipov, klišejev in enoumja. Vsaka dobra pesem je polet zase,« pravita scenaristka Daljav Tina Kozin in njihova režiserka Saška Rakef. Potnike na prijavnih okencih, na terminalu pri izhodnih vratih in pri prevzemu prtljage bomo presenetili z interpretacijami pesmi slovenskih pesnikov, prepletenimi z zvočnimi utrinki izvornega okolja dogajanja na letališču. Pesmi bodo interpretirali dramski igralci oziroma avtorji.
Ta špraha je mejna. Ves svet kliče v človekov posluh.
Osrednji dogodek bo v zaprtih prostorih terminala, kjer bosta glas in protiglas (Nika Rozman in Nataša Živković) pripovedovala bivanjsko zgodbo, sestavljeno iz verzov izbranih pesmi Prešernovih nagrajencev, objavljenih v zbirki Dotiki daljav. Pesmi, interpretirane v različnih jezikih (studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina) se bodo vpele v poetično predelano letališko zvočno krajino (skladatelj Brane Zorman); pesem bo postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Ta špraha ni meja. Človek, posluh.
Pri uresničitvi Daljav sodelujejo interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Iztok Geister, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Miroslav Košuta, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Maja Vidmar, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka bodo v živo tkali še napovedovalka Eva Longyka Marušič, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča pa bosta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Zvočno vizualni dialog bo koordiniral Grega Peterka.
Izvedbo dogodka so omogočili Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Cona, Fraport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Visit Kranj.
Prenos plenarnega predavanja Jurija Krpana s Kulturnega bazarja 2021.
Kultura je v procesu osamosvajanja Slovenije odigrala eno izmed ključnih vlog. Med najaktivnejšimi je bilo Društvo slovenskih pisateljev, ki je od leta 1987 pa do osamosvojitve objavilo več kot šestdeset apelov, pozivov in protestov. Prehod v nov družbenopolitični sistem pa si težko prestavljamo tudi brez subkulture, še posebej skupine Laibach in panka. Kako pa je s kulturo po osamosvojitvi? Ali smo danes bolj kulturni kot leta 1991? Kulturne ponudbe je več, kulture v širšem pomenu besede pa manj.
V Komornem studiu bo nastopil kvartet saksofonistk Roya, v katerem igrajo virtuozne glasbenice iz Slovenije, Hrvaške in Poljske, ki so diplomantke glasbenih akademij v Ljubljani, Póznanju, Lyonu in na Dunaju ter nagrajenke vrste glasbenih tekmovanj. Nastanek kvarteta sta jeseni 2013 spodbudili ugledna slovenska saksofonistka Betka Bizjak Kotnik in saksofonistka Jovana Joka iz hrvaške Istre, ki sta profesorici saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V kvartet sta pritegnili saksofonistko Petro Horvat iz Varaždina in poljsko saksofonistko Weroniko Partyko, ki prav tako poučujeta saksofon na ljubljanskih glasbenih šolah. Kvartet se je s samostojnimi koncerti predstavil na festivalih v Sloveniji, v Av-striji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, v Srbiji in Franciji ter v Argentini, kjer je s svojimi vrhunski¬mi in temperamentnimi interpretacijami požel veliko navdušenja poslušalcev. Saksofonistke kvarteta Roya so se predstavile tudi na koncertih Foruma sodobne glasbe v Ljubljani in Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji, pripravljajo pa tudi tematske koncerte npr. glasbe v slogu tanga in tradicionalne glasbe z elementi ljudskega vokalnega izročila.
Roman Boruta Kraševca Agni, ki ga je izdalo Literarnoumetniško društvo Šerpa, bi bil lahko zgolj pripoved o klasičnem ljubezenskem trikotniku, a ji dodatne poudarke in barve dajeta še zorni kot najstnice in pogled domače živali - kunke. Prvinsko in nagonsko najbolj pride do izraza v dvojici eros-tanatos.
Tosca, mojstrovina skladatelja Giacoma Puccinija še vedno privablja najširše občinstvo po vsem svetu zavoljo svoje vizionarske prepletenosti političnega ozadja z neizprosno igro moči in čustev, so zapisali v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bo nocoj premiera te opere o vzponu in padcu primadone. Pod režijo tretje letošnje premiere v ljubljanski operi se podpisuje Aleš Berger, scenograf je Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, dirigentsko vodstvo pa je zaupano Lorisu Voltoliniju.
26. Slovenski dnevi knjigi, vseslovenski festival, ki v številnih slovenskih mestih običajno poteka ob koncu aprila, je bil letos, tako kot še marsikaj, prestavljen na primernejši čas, namen ostaja enak: širjenje bralne kulture v neposrednem stiku z občinstvom. Program ostaja splet festivalskega in sejemskega dogajanja: dopoldne otroška in mladinska literatura, popoldne predstavitve najnovejših knjižnih izdaj z raznovrstnimi omizji, zvečer literarna branja in glasbeni dogodki, ob tem pa še stojnična prodaja. Poleg številnih slovenskih avtoric in avtorjev bo nastopilo še nekaj tujih gostov, med osrednjimi poudarki pa so tudi interaktivne oblike približevanja literature, kot so sodelovanje z galerijami, svetlobne postavitve ali likovne in fotografske razstave.
Do 20. junija bo v Kranju potekal igralski filmski festival Krafft, ki namerava v gorenjsko prestolnico, od koder so prišli ugledni filmski režiserji in igralci, spet pripeljati svetovne filmske presežke na področju igre, nadarjene in globalno prepoznavne igralce in igralke ter vrhunske strokovnjake in strokovnjakinje. Gre za prvi festival v širši regiji, ki se osredotoča na igralsko umetnost v avdiovizualni produkciji. Organizatorji so festival pospremili s sloganom: Življenje je igra.
Med slovenskim občinstvom je opera Madame Butterfly zelo priljubljena, o čemer pričajo tudi njene pogoste uprizoritve. V Mariboru se jih je doslej zvrstilo devet, predzadnja je bila v sezoni 2008/2009, zadnja pa prejšnji petek, 4. junija. Pod režijo te uprizoritve se podpisuje Pier Francesco Maestrini, ki ga mariborsko operno občinstvo že dobro pozna, dirigent je Stefano Romani, scenograf in oblikovalec videa Nicolás Boni, kostumograf pa Luca dall’ Alpi. Nocojšnji izvajalci bodo: Rebeka Lokar (Čo-Čo-San), Renzo Zulian (Pinkerton), Jaki Jurgec (Sharpless), Irena Petkova (Suzuki), Dušan Topolovec (Góro), Klavdija Kuzkin (Kate Pinkerton), Bogdan Stopar (Jamadori), Alfonz Kodrič (Bonec), Sebastijan Čelofiga (cesarjev komisar), Bojan Hinteregger (uradnik registrature) in Dada Kladenik (Butterflyjina mama).
“Slovenski center PEN je v desetletjih delovanja pomagal, opozarjal in reševal pisatelje, novinarje in disidente po svetu, zdaj je Slovenija tista, ki potrebuje pomoč,” je na 53. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu dejal Boris A. Novak, ki je v več jeziki prebral pesem Svoboda je glagol. Pisatelji in pisateljice so v četrtek pretresali aktualno dogajanje na okroglih mizah o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji.
Neveljaven email naslov