Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu poezije so Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Fraport Slovenija soorganizirali zvočno-poetični dogodek Daljave. Pesem je postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Pri uresničitvi Daljav so sodelovali interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka so v živo tkali še pesniki Maja Vidmar, Miroslav Košuta in Iztok Geister, igralki Nataša Živković in Nika Rozman, napovedovalka Eva Longyka Marušič, skladatelj Brane Zorman, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča sta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina, koncept in režija Tina Kozin in Saška Rakef. Dogodek je bil uprizorjen na mednarodnem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Arsov zvočno-poetični dogodek na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v neposrednem prenosu.
Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, Tretji program Radia Slovenija – program Ars s partnerji pripravlja poseben zvočno-poetični dogodek Daljave, ki ga bodo umestili na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Preplet zvoka in poezije bodo doživeli (po)potniki in Arsovi poslušalci; neposredni radijski prenos dogodka bo ob 16.10, lahko pa si ga ogledate tudi na portalu MMC RTV Slovenija in na Arsovi Facebook strani.
»Vsaka prava poezija v sebi nosi daljave, ki nas lahko odrešijo stereotipov, klišejev in enoumja. Vsaka dobra pesem je polet zase,« pravita scenaristka Daljav Tina Kozin in njihova režiserka Saška Rakef. Potnike na prijavnih okencih, na terminalu pri izhodnih vratih in pri prevzemu prtljage bomo presenetili z interpretacijami pesmi slovenskih pesnikov, prepletenimi z zvočnimi utrinki izvornega okolja dogajanja na letališču. Pesmi bodo interpretirali dramski igralci oziroma avtorji.
Ta špraha je mejna. Ves svet kliče v človekov posluh.
Osrednji dogodek bo v zaprtih prostorih terminala, kjer bosta glas in protiglas (Nika Rozman in Nataša Živković) pripovedovala bivanjsko zgodbo, sestavljeno iz verzov izbranih pesmi Prešernovih nagrajencev, objavljenih v zbirki Dotiki daljav. Pesmi, interpretirane v različnih jezikih (studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina) se bodo vpele v poetično predelano letališko zvočno krajino (skladatelj Brane Zorman); pesem bo postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Ta špraha ni meja. Človek, posluh.
Pri uresničitvi Daljav sodelujejo interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Iztok Geister, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Miroslav Košuta, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Maja Vidmar, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka bodo v živo tkali še napovedovalka Eva Longyka Marušič, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča pa bosta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Zvočno vizualni dialog bo koordiniral Grega Peterka.
Izvedbo dogodka so omogočili Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Cona, Fraport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Visit Kranj.
Ob svetovnem dnevu poezije so Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Fraport Slovenija soorganizirali zvočno-poetični dogodek Daljave. Pesem je postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Pri uresničitvi Daljav so sodelovali interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka so v živo tkali še pesniki Maja Vidmar, Miroslav Košuta in Iztok Geister, igralki Nataša Živković in Nika Rozman, napovedovalka Eva Longyka Marušič, skladatelj Brane Zorman, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča sta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina, koncept in režija Tina Kozin in Saška Rakef. Dogodek je bil uprizorjen na mednarodnem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Arsov zvočno-poetični dogodek na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v neposrednem prenosu.
Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, Tretji program Radia Slovenija – program Ars s partnerji pripravlja poseben zvočno-poetični dogodek Daljave, ki ga bodo umestili na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Preplet zvoka in poezije bodo doživeli (po)potniki in Arsovi poslušalci; neposredni radijski prenos dogodka bo ob 16.10, lahko pa si ga ogledate tudi na portalu MMC RTV Slovenija in na Arsovi Facebook strani.
»Vsaka prava poezija v sebi nosi daljave, ki nas lahko odrešijo stereotipov, klišejev in enoumja. Vsaka dobra pesem je polet zase,« pravita scenaristka Daljav Tina Kozin in njihova režiserka Saška Rakef. Potnike na prijavnih okencih, na terminalu pri izhodnih vratih in pri prevzemu prtljage bomo presenetili z interpretacijami pesmi slovenskih pesnikov, prepletenimi z zvočnimi utrinki izvornega okolja dogajanja na letališču. Pesmi bodo interpretirali dramski igralci oziroma avtorji.
Ta špraha je mejna. Ves svet kliče v človekov posluh.
Osrednji dogodek bo v zaprtih prostorih terminala, kjer bosta glas in protiglas (Nika Rozman in Nataša Živković) pripovedovala bivanjsko zgodbo, sestavljeno iz verzov izbranih pesmi Prešernovih nagrajencev, objavljenih v zbirki Dotiki daljav. Pesmi, interpretirane v različnih jezikih (studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina) se bodo vpele v poetično predelano letališko zvočno krajino (skladatelj Brane Zorman); pesem bo postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Ta špraha ni meja. Človek, posluh.
Pri uresničitvi Daljav sodelujejo interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Iztok Geister, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Miroslav Košuta, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Maja Vidmar, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka bodo v živo tkali še napovedovalka Eva Longyka Marušič, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča pa bosta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Zvočno vizualni dialog bo koordiniral Grega Peterka.
Izvedbo dogodka so omogočili Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Cona, Fraport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Visit Kranj.
Literarno nagrado kritiško sito, deseto po vrsti, je pred nekaj urami prejel Muanis Sinanović, in sicer za svojo četrto pesniško zbirko Krhke karavane. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, v končni žiriji pa je sodelovalo 12 članov društva.
.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.
V ljubljanski Drami je bila sinoči premierno uprizorjena monodramska pripoved vsestranskega umetnika Jana Fabra, ki je tudi tokrat v avtorski projekt Nočni pisec združil različne umetniške izraze in teme, dnevniške zapiske, odlomke iz gledaliških besedil in znane skladbe, ki se vpletajo v njegovo biografijo. V slovenski različici predstave, ki je del širšega evropskega eksperimenta, je podobo Fabrovega alter ega poosebil in utelesil igralec Marko Mandić. Predstavo si je ogledala Magda Tušar.
Danes pozno popoldne je bila v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki slavnost s podelitvijo Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno slovensko literarno delo s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja. Že več kot mesec dni vemo, da so bili nominiranci štirje avtorji romanov: Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, izmed njih pa je žirija izbrala roman Škrbine Gašperja Kralja.
Nocoj bodo v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki drugič podelili Cankarjevo nagrado; leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – kot poklon velikemu književniku in kot priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Žirija, ki jo sestavljajo Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič in Ivan Verč, je že aprila izbrala štiri nominirance - letos so to samo romani: Luknje Andreja Blatnika, Škrbine Gašperja Kralja, Pripovedovalec Mirane Likar in Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič.
Primož Trdan in Lidija Hartman v živo s snemanja koncerta na strehi Radia Slovenija
Vsebine Programa Ars
Z odprtjem skupinske razstave Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov se danes začenja obeleževanje 5. obletnice ustanovitve Dobre Vage, galerijskega, razstavnega in projektnega prostora pod arkadami na ljubljanski tržnici. Glavne programske smernice so: kolektivno vodenje galerije ter spodbujanje mladih umetnic in umetnikov v treh programskih sklopih Odprti atelje, Umetnik/umetnica na mesec ter prodajna galerija. Prispevek je pripravila Petra Tanko.
V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat predvajamo komorni skladbi Alfreda Šnitkeja, Klavirski trio in Sonato za violončelo in klavir št. 1. Šnitke je z neverjetno lahkoto uporabljal sredstva iz različnih glasbenih govoric, ki so mu bila na voljo, jih združeval ali ločeval kot dobesedne ali variirane citate, izkrivljene, predelane in na novo ustvarjene, ter povezoval na videz nasprotujoče si glasbene odlomke ali zvočne skupke. V glasbi Alfreda Šnitkeja je pomembno komponento pomenila ideja minljivosti in minevanja. Muzikolog Theodor Adorno je zapisal, da je bil celoten opus Alfreda Šnitkeja usmerjen h kompozicijskim preoblikovanjem, ki so predstavljala metaforo izginevanja, njegova glasba je bila slovo od življenja. Tudi sam skladatelj je rekel, da je nekoč na papir zapisal prečudovit akord, ki je kmalu za tem zarjavel.
Razstava Živimo v vznemirljivih časih, ki jo je pretekli teden odpovedal minister za kulturo Vasko Simoniti, ponovno vznemirja. V Koroški galeriji likovnih umetnosti so s strani ministrstva prejeli danes klic, da ministrstvo ne odpoveduje razstave, ki naj bi bila na ogled med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v Evropskem parlamentu. V galeriji se bodo najprej posvetovali z umetniki ali bodo razstavo, po vseh peripetijah, kljub temu izvedli.
Zgodovinski spomin ohranjamo s pomočjo in močjo podob. Kolektivni spomin Slovenk in Slovencev je zaznamovalo tudi dogajanje pred 30 leti. V narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava fotografij ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, kot jo je ovekovečil fotoreporter Srđjan Živulović. Leta bežijo in spomini bledijo. Tri desetletja po prelomnih dogodkih je jasno, da je Živulović eden tistih fotoreporterjev, ki so za vedno zaznamovali kolektivne impresije Slovencev. Podobe osamosvojitve v našem spominu so velikokrat prav njegove fotoreporterske stvaritve.
Začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice se odmika tudi zato, ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana ne zmoreta skleniti dogovora o zemljiščih v lasti ljubljanske občine. Nacionalni svet za kulturo zato obe strani poziva, naj do konca junija skleneta dogovor, saj je od tega odvisna usoda gradbenega dovoljenja za projekt NUK2. Blaž Mazi
Neveljaven email naslov