Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu poezije so Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Fraport Slovenija soorganizirali zvočno-poetični dogodek Daljave. Pesem je postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Pri uresničitvi Daljav so sodelovali interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka so v živo tkali še pesniki Maja Vidmar, Miroslav Košuta in Iztok Geister, igralki Nataša Živković in Nika Rozman, napovedovalka Eva Longyka Marušič, skladatelj Brane Zorman, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča sta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina, koncept in režija Tina Kozin in Saška Rakef. Dogodek je bil uprizorjen na mednarodnem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Arsov zvočno-poetični dogodek na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v neposrednem prenosu.
Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, Tretji program Radia Slovenija – program Ars s partnerji pripravlja poseben zvočno-poetični dogodek Daljave, ki ga bodo umestili na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Preplet zvoka in poezije bodo doživeli (po)potniki in Arsovi poslušalci; neposredni radijski prenos dogodka bo ob 16.10, lahko pa si ga ogledate tudi na portalu MMC RTV Slovenija in na Arsovi Facebook strani.
»Vsaka prava poezija v sebi nosi daljave, ki nas lahko odrešijo stereotipov, klišejev in enoumja. Vsaka dobra pesem je polet zase,« pravita scenaristka Daljav Tina Kozin in njihova režiserka Saška Rakef. Potnike na prijavnih okencih, na terminalu pri izhodnih vratih in pri prevzemu prtljage bomo presenetili z interpretacijami pesmi slovenskih pesnikov, prepletenimi z zvočnimi utrinki izvornega okolja dogajanja na letališču. Pesmi bodo interpretirali dramski igralci oziroma avtorji.
Ta špraha je mejna. Ves svet kliče v človekov posluh.
Osrednji dogodek bo v zaprtih prostorih terminala, kjer bosta glas in protiglas (Nika Rozman in Nataša Živković) pripovedovala bivanjsko zgodbo, sestavljeno iz verzov izbranih pesmi Prešernovih nagrajencev, objavljenih v zbirki Dotiki daljav. Pesmi, interpretirane v različnih jezikih (studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina) se bodo vpele v poetično predelano letališko zvočno krajino (skladatelj Brane Zorman); pesem bo postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Ta špraha ni meja. Človek, posluh.
Pri uresničitvi Daljav sodelujejo interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Iztok Geister, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Miroslav Košuta, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Maja Vidmar, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka bodo v živo tkali še napovedovalka Eva Longyka Marušič, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča pa bosta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Zvočno vizualni dialog bo koordiniral Grega Peterka.
Izvedbo dogodka so omogočili Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Cona, Fraport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Visit Kranj.
Ob svetovnem dnevu poezije so Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj in Fraport Slovenija soorganizirali zvočno-poetični dogodek Daljave. Pesem je postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Pri uresničitvi Daljav so sodelovali interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka so v živo tkali še pesniki Maja Vidmar, Miroslav Košuta in Iztok Geister, igralki Nataša Živković in Nika Rozman, napovedovalka Eva Longyka Marušič, skladatelj Brane Zorman, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča sta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina, koncept in režija Tina Kozin in Saška Rakef. Dogodek je bil uprizorjen na mednarodnem terminalu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Arsov zvočno-poetični dogodek na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana v neposrednem prenosu.
Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, Tretji program Radia Slovenija – program Ars s partnerji pripravlja poseben zvočno-poetični dogodek Daljave, ki ga bodo umestili na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Preplet zvoka in poezije bodo doživeli (po)potniki in Arsovi poslušalci; neposredni radijski prenos dogodka bo ob 16.10, lahko pa si ga ogledate tudi na portalu MMC RTV Slovenija in na Arsovi Facebook strani.
»Vsaka prava poezija v sebi nosi daljave, ki nas lahko odrešijo stereotipov, klišejev in enoumja. Vsaka dobra pesem je polet zase,« pravita scenaristka Daljav Tina Kozin in njihova režiserka Saška Rakef. Potnike na prijavnih okencih, na terminalu pri izhodnih vratih in pri prevzemu prtljage bomo presenetili z interpretacijami pesmi slovenskih pesnikov, prepletenimi z zvočnimi utrinki izvornega okolja dogajanja na letališču. Pesmi bodo interpretirali dramski igralci oziroma avtorji.
Ta špraha je mejna. Ves svet kliče v človekov posluh.
Osrednji dogodek bo v zaprtih prostorih terminala, kjer bosta glas in protiglas (Nika Rozman in Nataša Živković) pripovedovala bivanjsko zgodbo, sestavljeno iz verzov izbranih pesmi Prešernovih nagrajencev, objavljenih v zbirki Dotiki daljav. Pesmi, interpretirane v različnih jezikih (studijsko oblikovanje zvoka Sonja Strenar, glasbena dramaturgija Darja Hlavka Godina) se bodo vpele v poetično predelano letališko zvočno krajino (skladatelj Brane Zorman); pesem bo postala del letališkega vsakdana in zvočnost letališča del pesmi.
Ta špraha ni meja. Človek, posluh.
Pri uresničitvi Daljav sodelujejo interpreti Alla Abramova, Dragana Alfirević, Primož Čučnik, Drago Drevenšek, Iztok Geister, Dejan Juravić, Miklavž Komelj, Tadeja Krečič Scholten, Miroslav Košuta, Svetlana Makarovič, Jasna Rodošek, Matej Rus, Ana Johana Scholten, Marjan Strojan, Blaž Šef, Veno Taufer, Maja Vidmar, Uroš Zupan in Miha Zor. Zvočno teksturo poetičnega dogodka bodo v živo tkali še napovedovalka Eva Longyka Marušič, zvokovna mojstra Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, asistenta Gašper Vodlan in Matjaž Šercelj. Za preplet zvočne krajine z vizualno poetiko brniškega letališča pa bosta poskrbela Anže Ančimer in Mitja Groznik. Zvočno vizualni dialog bo koordiniral Grega Peterka.
Izvedbo dogodka so omogočili Tretji program Radia Slovenija – program Ars, Društvo slovenskih pisateljev, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Cona, Fraport, Javna agencija za knjigo RS, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Visit Kranj.
Naslovi treh nagrajenih zgodb natečaja so že nekaj časa znani, na slovesnem dogodku v Studiu 26 Radia Slovenija pa bomo razkrili še avtorje besedil. Dogodek bo pospremila glasba v interpretaciji Klemna Golnerja, zmagovalno zgodbo pa bomo slišali v interpretaciji Branka Jordana, Tadeja Piška in Line Akif. Letošnja strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten (predsednica), Tatjana Jamnik in Gašper Troha je izbirala med 734 zgodbami, kar je najvišje število v zgodovini natečaja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Minila so tri desetletja, odkar je Babica šla na jug. Vinci Vogue Anžlovar je medtem posnel več filmov in pri vseh šel z glavo skozi zid: zanje je zbiral sredstva v tujini, vmes pa se boril notranjimi demoni in opravljal raznolike službe. Njegova zadnja zaposlitev, preden je znova poprijel za režijsko taktirko, je bila vožnja taksija. Avgusta je padla prva klapa njegovega novega celovečerca Dedek gre na jug. Kot je povedal v pogovoru z Urbanom Tarmanom, gre ekipa znova z glavo skozi zid: kljub zamrznitvi javnega sofinanciranja s strani Filmskega centra oziroma kulturnega ministrstva, je filmska ekipa že imela deset snemalnih dni; producent Branislav Srdić pa je, da bi se snemanje vendarle začelo, celo dvignil kredit in zanj zastavil svojo hišo, garažo in kolo. Vinci Vogue Anžlovar pojasnjuje, kako je film Dedek gre na jug povezan z Babico.
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v pogovoru s Teso Drev Juh govori o trenutni finančni situaciji, v kateri se je znašel slovenski film (in z njim njegovi ustvarjalci).
Prejšnjo soboto se je zaključil 77. Beneški filmski festival – na dogodku, na katerem ni bilo velikih ameriških produkcij kot je bilo v navadi v zadnjih letih, je vseeno zmagal ameriški film, in sicer intimna družbenokritična drama Nomadland (Dežela nomadov) režiserke Chloe Zhao, v kateri glavno vlogo odigra Frances McDormand. Več o letošnji Mostri v komentarju Ingrid Kovač Brus
Letošnjo nagrado za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev na Beneškem filmskem festivalu je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Oaza. Lani je isto nagrado dobil film Corpus Christi poljskega cineasta Jana Komase. Film, katerega zgodba temelji na pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem, si lahko zdaj ogledate v slovenski art kino mreži. Film je navdušil Gorazda Trušnovca.
V komediji Vojna z dedkom vlogo dedka igra Robert De Niro. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof.
V Mariboru so se začeli »Dnevi zaganjanja EKO 8«, tridnevno dogajanje, s katerim mariborska umetnostna galerija opominja na Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki ga bo po 15 letih premora znova organizirala v Mariboru. Zaradi nevarnosti virusne okužbe so večmesečno dogajanje prestavili na prihodnjo pomlad. Brigita Mohorič.
Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Celoten pogovor z državno sekretarko Tino Bregant, ki je doktorirala iz nevropediatrije, lahko poslušate v oddaji Jezikovni pogovori. Vir fotografije: Pixabay
Neveljaven email naslov