Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Frankfurtski knjižni sejem: digitalno je stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej

19.10.2019

V Frankfurtu se zaključuje mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Po letu 2012 nemški založniki prvič beležijo manjšo rast. Fenomen sejma so letos zvočne knjige, v ospredju raziskovalnih projektov pa je umetna inteligenca in njeni vplivi na založništvo. Sejem je odprla nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, častna gostja je Norveška.

Nemcem je uspelo obrniti padanje prodaje. Tiskana knjiga še naprej ostaja najboljši medij za poglobljene zgodbe.

Nemcem je uspelo. Prvič po petih letih so uspeli obrniti padanje prodaje, tiskana knjiga pa se prodaja bolje kot elektronska. Vendar to ne pomeni, da je stanje enako kot pred desetletjem. Razmere najbolje ilustrira vprašanje, ki so ga zastavili v Frankfurtu: ne vemo ali v založništvu doživljamo slabo vreme ali pa smo v času večjih klimatskih sprememb. Ne poznamo še vseh učinkov digitalne dobe.

Predsednik svetovne organizacije za intelektualno lastnino Francis Gurry je dejal, da še ni preteklo dovolj časa za razumevanje učinkov digitalizacije. Industrijska revolucija je bila socializirana šele 100 let pozneje, je izpostavil.

Zasledil sem tudi trditev, da je digitalno v založništvu res stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej. Ne smemo si zatiskati oči: digitalizacija je eden izmed večjih mejnikov v človekovi zgodovini, ni pa odgovor na vse tegobe. Zdi se, da smo v času vseh možnih povezav bolj nepovezani kot prej. Tudi na področju političnega ali pa še posebej tam. Ni težava v rabi digitalnega ali družbenih omrežij, težava je, ko pozabljamo na preizkušene medije, kot je knjiga. Ko je norveška pisateljica Åsne Seierstad napisala knjigo o množičnem morilcu Breiviku, so jo v Nemčiji spraševali, ali je ni strah, da bo z njo navdihovala ekstremiste. Odgovorila je: če obožujete Breivika, potem ne boste brali moje knjige, ker v njej pokažem na njegovo celovito podobo, tudi šibkosti, ob katerih je jasno, da ni heroj. V virtualnem digitalnem okolju je težko povedati takšno celovito zgodbo. Knjiga je še vedno najboljši medij za poglobljene zgodbe, za razumevanje najtežjih dogodkov. To prednost ima pred digitalnim in zaenkrat še nimamo nadomestila zanjo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Frankfurtski knjižni sejem: digitalno je stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej

19.10.2019

V Frankfurtu se zaključuje mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Po letu 2012 nemški založniki prvič beležijo manjšo rast. Fenomen sejma so letos zvočne knjige, v ospredju raziskovalnih projektov pa je umetna inteligenca in njeni vplivi na založništvo. Sejem je odprla nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, častna gostja je Norveška.

Nemcem je uspelo obrniti padanje prodaje. Tiskana knjiga še naprej ostaja najboljši medij za poglobljene zgodbe.

Nemcem je uspelo. Prvič po petih letih so uspeli obrniti padanje prodaje, tiskana knjiga pa se prodaja bolje kot elektronska. Vendar to ne pomeni, da je stanje enako kot pred desetletjem. Razmere najbolje ilustrira vprašanje, ki so ga zastavili v Frankfurtu: ne vemo ali v založništvu doživljamo slabo vreme ali pa smo v času večjih klimatskih sprememb. Ne poznamo še vseh učinkov digitalne dobe.

Predsednik svetovne organizacije za intelektualno lastnino Francis Gurry je dejal, da še ni preteklo dovolj časa za razumevanje učinkov digitalizacije. Industrijska revolucija je bila socializirana šele 100 let pozneje, je izpostavil.

Zasledil sem tudi trditev, da je digitalno v založništvu res stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej. Ne smemo si zatiskati oči: digitalizacija je eden izmed večjih mejnikov v človekovi zgodovini, ni pa odgovor na vse tegobe. Zdi se, da smo v času vseh možnih povezav bolj nepovezani kot prej. Tudi na področju političnega ali pa še posebej tam. Ni težava v rabi digitalnega ali družbenih omrežij, težava je, ko pozabljamo na preizkušene medije, kot je knjiga. Ko je norveška pisateljica Åsne Seierstad napisala knjigo o množičnem morilcu Breiviku, so jo v Nemčiji spraševali, ali je ni strah, da bo z njo navdihovala ekstremiste. Odgovorila je: če obožujete Breivika, potem ne boste brali moje knjige, ker v njej pokažem na njegovo celovito podobo, tudi šibkosti, ob katerih je jasno, da ni heroj. V virtualnem digitalnem okolju je težko povedati takšno celovito zgodbo. Knjiga je še vedno najboljši medij za poglobljene zgodbe, za razumevanje najtežjih dogodkov. To prednost ima pred digitalnim in zaenkrat še nimamo nadomestila zanjo.


28.06.2021

Kulturni bazar 21 prenos plenarnega predavanja

Prenos plenarnega predavanja Jurija Krpana s Kulturnega bazarja 2021.


26.06.2021

24. Pripovedovalski festival

Vsebine Programa Ars


25.06.2021

Ali smo danes bolj kulturni kot leta 1991?

Kultura je v procesu osamosvajanja Slovenije odigrala eno izmed ključnih vlog. Med najaktivnejšimi je bilo Društvo slovenskih pisateljev, ki je od leta 1987 pa do osamosvojitve objavilo več kot šestdeset apelov, pozivov in protestov. Prehod v nov družbenopolitični sistem pa si težko prestavljamo tudi brez subkulture, še posebej skupine Laibach in panka. Kako pa je s kulturo po osamosvojitvi? Ali smo danes bolj kulturni kot leta 1991? Kulturne ponudbe je več, kulture v širšem pomenu besede pa manj.


24.06.2021

30 let Slovenija

30 let Slovenija


24.06.2021

30 let Slovenija

30 let Slovenija


24.06.2021

Kvartet Roya

V Komornem studiu bo nastopil kvartet saksofonistk Roya, v katerem igrajo virtuozne glasbenice iz Slovenije, Hrvaške in Poljske, ki so diplomantke glasbenih akademij v Ljubljani, Póznanju, Lyonu in na Dunaju ter nagrajenke vrste glasbenih tekmovanj. Nastanek kvarteta sta jeseni 2013 spodbudili ugledna slovenska saksofonistka Betka Bizjak Kotnik in saksofonistka Jovana Joka iz hrvaške Istre, ki sta profesorici saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V kvartet sta pritegnili saksofonistko Petro Horvat iz Varaždina in poljsko saksofonistko Weroniko Partyko, ki prav tako poučujeta saksofon na ljubljanskih glasbenih šolah. Kvartet se je s samostojnimi koncerti predstavil na festivalih v Sloveniji, v Av-striji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, v Srbiji in Franciji ter v Argentini, kjer je s svojimi vrhunski¬mi in temperamentnimi interpretacijami požel veliko navdušenja poslušalcev. Saksofonistke kvarteta Roya so se predstavile tudi na koncertih Foruma sodobne glasbe v Ljubljani in Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji, pripravljajo pa tudi tematske koncerte npr. glasbe v slogu tanga in tradicionalne glasbe z elementi ljudskega vokalnega izročila.


24.06.2021

Kresni ogenj in ogenj strasti

Roman Boruta Kraševca Agni, ki ga je izdalo Literarnoumetniško društvo Šerpa, bi bil lahko zgolj pripoved o klasičnem ljubezenskem trikotniku, a ji dodatne poudarke in barve dajeta še zorni kot najstnice in pogled domače živali - kunke. Prvinsko in nagonsko najbolj pride do izraza v dvojici eros-tanatos.


23.06.2021

Gallery Delivery

Vsebine Programa Ars


22.06.2021

Premiera Tosce v SNG Opera in balet Ljubljana

Tosca, mojstrovina skladatelja Giacoma Puccinija še vedno privablja najširše občinstvo po vsem svetu zavoljo svoje vizionarske prepletenosti političnega ozadja z neizprosno igro moči in čustev, so zapisali v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer bo nocoj premiera te opere o vzponu in padcu primadone. Pod režijo tretje letošnje premiere v ljubljanski operi se podpisuje Aleš Berger, scenograf je Marko Japelj, kostumograf Alan Hranitelj, dirigentsko vodstvo pa je zaupano Lorisu Voltoliniju.


18.06.2021

Filmski obzornik 80 – Metka, Meki

Vsebine Programa Ars


18.06.2021

Krafft

Vsebine Programa Ars


18.06.2021

Undine

Vsebine Programa Ars


18.06.2021

Polaščevalka

Vsebine Programa Ars


18.06.2021

Nima fantič kapice…

Vsebine Programa Ars


18.06.2021

Dežela nomadov

Vsebine Programa Ars


16.06.2021

Knjige na zraku

26. Slovenski dnevi knjigi, vseslovenski festival, ki v številnih slovenskih mestih običajno poteka ob koncu aprila, je bil letos, tako kot še marsikaj, prestavljen na primernejši čas, namen ostaja enak: širjenje bralne kulture v neposrednem stiku z občinstvom. Program ostaja splet festivalskega in sejemskega dogajanja: dopoldne otroška in mladinska literatura, popoldne predstavitve najnovejših knjižnih izdaj z raznovrstnimi omizji, zvečer literarna branja in glasbeni dogodki, ob tem pa še stojnična prodaja. Poleg številnih slovenskih avtoric in avtorjev bo nastopilo še nekaj tujih gostov, med osrednjimi poudarki pa so tudi interaktivne oblike približevanja literature, kot so sodelovanje z galerijami, svetlobne postavitve ali likovne in fotografske razstave.


15.06.2021

Krafft

Do 20. junija bo v Kranju potekal igralski filmski festival Krafft, ki namerava v gorenjsko prestolnico, od koder so prišli ugledni filmski režiserji in igralci, spet pripeljati svetovne filmske presežke na področju igre, nadarjene in globalno prepoznavne igralce in igralke ter vrhunske strokovnjake in strokovnjakinje. Gre za prvi festival v širši regiji, ki se osredotoča na igralsko umetnost v avdiovizualni produkciji. Organizatorji so festival pospremili s sloganom: Življenje je igra.


12.06.2021

Radijski in videoprenos Puccinijeve opere Madame Butterfly iz SNG Maribor

Med slovenskim občinstvom je opera Madame Butterfly zelo priljubljena, o čemer pričajo tudi njene pogoste uprizoritve. V Mariboru se jih je doslej zvrstilo devet, predzadnja je bila v sezoni 2008/2009, zadnja pa prejšnji petek, 4. junija. Pod režijo te uprizoritve se podpisuje Pier Francesco Maestrini, ki ga mariborsko operno občinstvo že dobro pozna, dirigent je Stefano Romani, scenograf in oblikovalec videa Nicolás Boni, kostumograf pa Luca dall’ Alpi. Nocojšnji izvajalci bodo: Rebeka Lokar (Čo-Čo-San), Renzo Zulian (Pinkerton), Jaki Jurgec (Sharpless), Irena Petkova (Suzuki), Dušan Topolovec (Góro), Klavdija Kuzkin (Kate Pinkerton), Bogdan Stopar (Jamadori), Alfonz Kodrič (Bonec), Sebastijan Čelofiga (cesarjev komisar), Bojan Hinteregger (uradnik registrature) in Dada Kladenik (Butterflyjina mama).


11.06.2021

53. srečanje PEN na Bledu

“Slovenski center PEN je v desetletjih delovanja pomagal, opozarjal in reševal pisatelje, novinarje in disidente po svetu, zdaj je Slovenija tista, ki potrebuje pomoč,” je na 53. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu dejal Boris A. Novak, ki je v več jeziki prebral pesem Svoboda je glagol. Pisatelji in pisateljice so v četrtek pretresali aktualno dogajanje na okroglih mizah o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji.


Stran 48 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov