Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Frankfurtski knjižni sejem: digitalno je stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej

19.10.2019

V Frankfurtu se zaključuje mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Po letu 2012 nemški založniki prvič beležijo manjšo rast. Fenomen sejma so letos zvočne knjige, v ospredju raziskovalnih projektov pa je umetna inteligenca in njeni vplivi na založništvo. Sejem je odprla nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, častna gostja je Norveška.

Nemcem je uspelo obrniti padanje prodaje. Tiskana knjiga še naprej ostaja najboljši medij za poglobljene zgodbe.

Nemcem je uspelo. Prvič po petih letih so uspeli obrniti padanje prodaje, tiskana knjiga pa se prodaja bolje kot elektronska. Vendar to ne pomeni, da je stanje enako kot pred desetletjem. Razmere najbolje ilustrira vprašanje, ki so ga zastavili v Frankfurtu: ne vemo ali v založništvu doživljamo slabo vreme ali pa smo v času večjih klimatskih sprememb. Ne poznamo še vseh učinkov digitalne dobe.

Predsednik svetovne organizacije za intelektualno lastnino Francis Gurry je dejal, da še ni preteklo dovolj časa za razumevanje učinkov digitalizacije. Industrijska revolucija je bila socializirana šele 100 let pozneje, je izpostavil.

Zasledil sem tudi trditev, da je digitalno v založništvu res stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej. Ne smemo si zatiskati oči: digitalizacija je eden izmed večjih mejnikov v človekovi zgodovini, ni pa odgovor na vse tegobe. Zdi se, da smo v času vseh možnih povezav bolj nepovezani kot prej. Tudi na področju političnega ali pa še posebej tam. Ni težava v rabi digitalnega ali družbenih omrežij, težava je, ko pozabljamo na preizkušene medije, kot je knjiga. Ko je norveška pisateljica Åsne Seierstad napisala knjigo o množičnem morilcu Breiviku, so jo v Nemčiji spraševali, ali je ni strah, da bo z njo navdihovala ekstremiste. Odgovorila je: če obožujete Breivika, potem ne boste brali moje knjige, ker v njej pokažem na njegovo celovito podobo, tudi šibkosti, ob katerih je jasno, da ni heroj. V virtualnem digitalnem okolju je težko povedati takšno celovito zgodbo. Knjiga je še vedno najboljši medij za poglobljene zgodbe, za razumevanje najtežjih dogodkov. To prednost ima pred digitalnim in zaenkrat še nimamo nadomestila zanjo.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Frankfurtski knjižni sejem: digitalno je stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej

19.10.2019

V Frankfurtu se zaključuje mednarodni knjižni sejem, največji založniški dogodek na svetu. Po letu 2012 nemški založniki prvič beležijo manjšo rast. Fenomen sejma so letos zvočne knjige, v ospredju raziskovalnih projektov pa je umetna inteligenca in njeni vplivi na založništvo. Sejem je odprla nobelova nagrajenka za literaturo, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, častna gostja je Norveška.

Nemcem je uspelo obrniti padanje prodaje. Tiskana knjiga še naprej ostaja najboljši medij za poglobljene zgodbe.

Nemcem je uspelo. Prvič po petih letih so uspeli obrniti padanje prodaje, tiskana knjiga pa se prodaja bolje kot elektronska. Vendar to ne pomeni, da je stanje enako kot pred desetletjem. Razmere najbolje ilustrira vprašanje, ki so ga zastavili v Frankfurtu: ne vemo ali v založništvu doživljamo slabo vreme ali pa smo v času večjih klimatskih sprememb. Ne poznamo še vseh učinkov digitalne dobe.

Predsednik svetovne organizacije za intelektualno lastnino Francis Gurry je dejal, da še ni preteklo dovolj časa za razumevanje učinkov digitalizacije. Industrijska revolucija je bila socializirana šele 100 let pozneje, je izpostavil.

Zasledil sem tudi trditev, da je digitalno v založništvu res stopilo korak nazaj, vendar vztrajno stopa naprej. Ne smemo si zatiskati oči: digitalizacija je eden izmed večjih mejnikov v človekovi zgodovini, ni pa odgovor na vse tegobe. Zdi se, da smo v času vseh možnih povezav bolj nepovezani kot prej. Tudi na področju političnega ali pa še posebej tam. Ni težava v rabi digitalnega ali družbenih omrežij, težava je, ko pozabljamo na preizkušene medije, kot je knjiga. Ko je norveška pisateljica Åsne Seierstad napisala knjigo o množičnem morilcu Breiviku, so jo v Nemčiji spraševali, ali je ni strah, da bo z njo navdihovala ekstremiste. Odgovorila je: če obožujete Breivika, potem ne boste brali moje knjige, ker v njej pokažem na njegovo celovito podobo, tudi šibkosti, ob katerih je jasno, da ni heroj. V virtualnem digitalnem okolju je težko povedati takšno celovito zgodbo. Knjiga je še vedno najboljši medij za poglobljene zgodbe, za razumevanje najtežjih dogodkov. To prednost ima pred digitalnim in zaenkrat še nimamo nadomestila zanjo.


30.04.2021

Umetnost in delo

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Hans Werner Henze in Luciano Berio

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.


29.04.2021

Mednarodni dan plesa

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

PIr kvadrat

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

Marko Jakše: Druga runda

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Đorđić se vrača

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Pred vrati so oskarji

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

30. natečaj za najboljšo kratko zgodbo

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021


22.04.2021

Glasba 20. stoletja: Kagel, Boulez, Ligeti

V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.


21.04.2021

Zaključek slovenskih glasbenih dnevov

Vsebine Programa Ars


20.04.2021

Joni Zakonjšek: Vsepovsod drevesa

Vsebine Programa Ars


17.04.2021

Jakopičeva nagrada

Vsebine Programa Ars


Stran 53 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov