Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razbijalka sistema, Resnica, Obtožujem!
Še do nedelje lahko v Ljubljani, v Mariboru, Novem Mestu in Celju obiščete 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival.
Eden od vrhuncev festivala je uvrščen v tekmovalno sekcijo Perspektive – osrednji lik Razbijalke sistema je devetletna Benni, deklica s tako hudo vedenjsko motnjo, da se je otepajo celo vzgojne ustanove. Scenaristka in režiserka Nora Fingscheidt:
»Če majhni otroci postanejo zelo agresivni, to pomeni, da v njihovem življenju nekaj ni v redu. Obstajajo tudi otroci, ki se odzovejo bolj introvertirano in postanejo depresivni, drugi pa – odvisno od naravnanosti in tega, koliko energije premorejo – postanejo agresivni.«
Deklica v filmu hrepeni po tem, da bi znova zaživela s svojo mamo ter bratcem in sestrico, vendar zaradi izbruhov besa vedno znova pristane v vzgojnih zavodih. Tam se sreča z Michom, za katerega se zdi, da jo bo morda celo uspel socializirati, vendar njena vihrava narava znova opravi svoje. Vizualno in zvočno izviren film bi prav lahko izzvenel samo kot študija primera problematičnega otroka, vendar je šla Nora Fingscheidt v zasnovi filma precej dlje: mala Benni je neprisiljeno oblikovana metafora človekove narave, ki je zmožna bliskovitih, nerazumnih prehodov iz navideznega mira in običajne podobe v najrazličnejše oblike skrajnosti. Hkrati je film tankočuten portret pomena družinskih vezi, odlikuje pa ga tudi čustveno pretresljiva, vendar zelo dobro odmerjena igra prav vseh nastopajočih.
Razbijalka sistema, Resnica, Obtožujem!
Še do nedelje lahko v Ljubljani, v Mariboru, Novem Mestu in Celju obiščete 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival.
Eden od vrhuncev festivala je uvrščen v tekmovalno sekcijo Perspektive – osrednji lik Razbijalke sistema je devetletna Benni, deklica s tako hudo vedenjsko motnjo, da se je otepajo celo vzgojne ustanove. Scenaristka in režiserka Nora Fingscheidt:
»Če majhni otroci postanejo zelo agresivni, to pomeni, da v njihovem življenju nekaj ni v redu. Obstajajo tudi otroci, ki se odzovejo bolj introvertirano in postanejo depresivni, drugi pa – odvisno od naravnanosti in tega, koliko energije premorejo – postanejo agresivni.«
Deklica v filmu hrepeni po tem, da bi znova zaživela s svojo mamo ter bratcem in sestrico, vendar zaradi izbruhov besa vedno znova pristane v vzgojnih zavodih. Tam se sreča z Michom, za katerega se zdi, da jo bo morda celo uspel socializirati, vendar njena vihrava narava znova opravi svoje. Vizualno in zvočno izviren film bi prav lahko izzvenel samo kot študija primera problematičnega otroka, vendar je šla Nora Fingscheidt v zasnovi filma precej dlje: mala Benni je neprisiljeno oblikovana metafora človekove narave, ki je zmožna bliskovitih, nerazumnih prehodov iz navideznega mira in običajne podobe v najrazličnejše oblike skrajnosti. Hkrati je film tankočuten portret pomena družinskih vezi, odlikuje pa ga tudi čustveno pretresljiva, vendar zelo dobro odmerjena igra prav vseh nastopajočih.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov