Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razbijalka sistema, Resnica, Obtožujem!
Še do nedelje lahko v Ljubljani, v Mariboru, Novem Mestu in Celju obiščete 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival.
Eden od vrhuncev festivala je uvrščen v tekmovalno sekcijo Perspektive – osrednji lik Razbijalke sistema je devetletna Benni, deklica s tako hudo vedenjsko motnjo, da se je otepajo celo vzgojne ustanove. Scenaristka in režiserka Nora Fingscheidt:
»Če majhni otroci postanejo zelo agresivni, to pomeni, da v njihovem življenju nekaj ni v redu. Obstajajo tudi otroci, ki se odzovejo bolj introvertirano in postanejo depresivni, drugi pa – odvisno od naravnanosti in tega, koliko energije premorejo – postanejo agresivni.«
Deklica v filmu hrepeni po tem, da bi znova zaživela s svojo mamo ter bratcem in sestrico, vendar zaradi izbruhov besa vedno znova pristane v vzgojnih zavodih. Tam se sreča z Michom, za katerega se zdi, da jo bo morda celo uspel socializirati, vendar njena vihrava narava znova opravi svoje. Vizualno in zvočno izviren film bi prav lahko izzvenel samo kot študija primera problematičnega otroka, vendar je šla Nora Fingscheidt v zasnovi filma precej dlje: mala Benni je neprisiljeno oblikovana metafora človekove narave, ki je zmožna bliskovitih, nerazumnih prehodov iz navideznega mira in običajne podobe v najrazličnejše oblike skrajnosti. Hkrati je film tankočuten portret pomena družinskih vezi, odlikuje pa ga tudi čustveno pretresljiva, vendar zelo dobro odmerjena igra prav vseh nastopajočih.
Razbijalka sistema, Resnica, Obtožujem!
Še do nedelje lahko v Ljubljani, v Mariboru, Novem Mestu in Celju obiščete 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival.
Eden od vrhuncev festivala je uvrščen v tekmovalno sekcijo Perspektive – osrednji lik Razbijalke sistema je devetletna Benni, deklica s tako hudo vedenjsko motnjo, da se je otepajo celo vzgojne ustanove. Scenaristka in režiserka Nora Fingscheidt:
»Če majhni otroci postanejo zelo agresivni, to pomeni, da v njihovem življenju nekaj ni v redu. Obstajajo tudi otroci, ki se odzovejo bolj introvertirano in postanejo depresivni, drugi pa – odvisno od naravnanosti in tega, koliko energije premorejo – postanejo agresivni.«
Deklica v filmu hrepeni po tem, da bi znova zaživela s svojo mamo ter bratcem in sestrico, vendar zaradi izbruhov besa vedno znova pristane v vzgojnih zavodih. Tam se sreča z Michom, za katerega se zdi, da jo bo morda celo uspel socializirati, vendar njena vihrava narava znova opravi svoje. Vizualno in zvočno izviren film bi prav lahko izzvenel samo kot študija primera problematičnega otroka, vendar je šla Nora Fingscheidt v zasnovi filma precej dlje: mala Benni je neprisiljeno oblikovana metafora človekove narave, ki je zmožna bliskovitih, nerazumnih prehodov iz navideznega mira in običajne podobe v najrazličnejše oblike skrajnosti. Hkrati je film tankočuten portret pomena družinskih vezi, odlikuje pa ga tudi čustveno pretresljiva, vendar zelo dobro odmerjena igra prav vseh nastopajočih.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov