Cikel Domači Ars nadaljuje snemanje literarnih oddaj na nekoliko drugačen način – od doma.

V času, ki vsem prinaša številne izzive, to velja tudi za medije in s tem za radijske programe RTV Slovenija. Pomemben del programa Ars so literarne oddaje, zato se je uredništvo odločilo, da bodo te nastajale dalje – a na prilagojen način. V razmiselku, kako še naprej zagotavljati kvaliteten kulturni program, je nastal cikel literarnih oddaj Domači Ars. Igralci svoje interpretacije literarnih besedil posnamejo doma, tehniki na radiu pa nato obdelajo zvok, tudi glasbena opremljevalka sodeluje na daljavo. Literarne oddaje imajo v času izolacije, morda celo tesnobe še pomembnejšo vlogo, razmišlja režiserka Špela Kravogel, tudi pobudnica cikla.

»Vsebine, ki pridejo do nas, so sedaj dobrodošle. Toliko bolj, če imajo dodano umetniško vrednost in pridejo neposredno do nas, kot pride radio z glasom.«

Projekt Domači Ars ima tudi socialno noto, saj so režiserji k sodelovanju povabili samozaposlene igralce. »Oni so v tem trenutku finančno bolj na udaru, saj nimajo priložnosti opravljati svojega poklica in posledično tudi ne možnosti zaslužka. Zato smo se najprej obrnili nanje in mislim, da je to pravilna gesta v tem času.« Med številnimi, ki se v tem času soočajo z izpadom dohodka, so namreč tudi samozaposleni v kulturi. Neredki pa zaradi pogojev predvidene vladne pomoči zanjo ne bodo mogli zaprositi.

Vsebinam iz cikla Domači Ars prisluhnite na posebni podstrani

Odeje kot improvizirani domači studio

Način dela na daljavo je seveda bistveno drugačen in bolj zapleten kot sicer. Špela Kravogel pove, da »režija in komuniciranje potekata na daljavo. Igralcem damo napotke prek telefona in se nato posnamejo sami doma. Potem pošljejo posnetke, če imamo režiserji pripombe in komentarje se morajo igralci morda ponovno posneti – tega sicer ni veliko, saj so igralci vešči.« Problem je tudi zvok domačih posnetkov, a ga radijskih tehniki čim bolj izboljšajo.

Proces je bil nekaj novega tudi za igralce. Gregorja Čušina je presenetilo, da je bil sam sebi pravzaprav večji kritik, kot so režiserji. »Poslušal sem posnetek in sem bil nenehno nezadovoljen. Besedilo, ki bi ga na radiu posnel morda v 15ih minutah, sem verjetno snemal tri ure, saj nisem bil zadovoljen sam s seboj.« Iznajdljiv pa je bil tudi z improviziranim domačim studiom:

»Poiskal sem najboljši prostor v hiši, vogal spalnice. Odel sem ga z odejami in blazinami, da bi bilo čim manj odboja zvoka. Če bi me kdo videl, bi pomislil, da se mi meša. Ampak je šlo pa tudi za nekaj novega, zanimivega in zabavnega.«

Tudi Lara Jankovič je poudarila, da je šlo za tehnični izziv, hkrati pa pobudo glasno pozdravlja: »Ustvarjalci težko le sedimo doma in ničesar ne ustvarjamo. Seveda verjetno trenutno vsi delamo na prihajajočih projektih. Ampak simpatično je bilo imeti studio v dnevni sobi in se posneti doma. Bila sem malo bolj živčna, saj napak nisem mogla posamično popravljati, nisem imela na voljo tonskega mojstra, zato sem ob vsaki napaki morala pesem posneti od začetka. Prav je, da tudi mi prek radia pridemo v domove poslušalcev in sporočimo, da ustvarjamo dalje in bomo z veseljem ustvarjali tudi še naprej.«

Romantična novela in avantgardna poezija

V ciklu Domači Ars so zaenkrat nastale oddaje Lirični utrinek in Literarni nokturno. Že nocoj lahko v Literarnem nokturnu poslušate 7. poglavje novele Gospodična Mary Filipa Kumbatoviča, pisatelja, esejista in publicista 20. stoletja. Po vojni je bil profesor za zgodovino evropskega gledališča na AGRFT, od leta 1981 pa član SAZU. Izbrano poglavje opisuje ljubezen med študentom arhitekture Petrom in mlado igralko Mary, ki v noveli dobi dramatične razsežnosti. Besedilo je interpretiral Gregor Čušin, ki meni, da Petrova čustva do Mary v turobnost izolacije vnašajo nekaj pomladanske svežine.

V ponedeljek pa bodo v Literarnem nokturnu na sporedu pesmi iz zbirke O kentavrih pesnice Zuzanne Ginzancke, članice poljskega avantgardnega literarnega gibanja, ki je formalno zahtevne pesmi povezovala z opazovanjem resničnosti. V pesmih odkriva sebe in svet ter razmišlja o moderni ženski, slutimo pa tudi bližajočo se vojno. Po izbruhu druge svetovne vojne se je iz Varšave, kjer je študirala pedagogiko, umaknila v Lvov. Po nemški zasedbi mesta leta 1941 se je tri leta skrivala, leta 1944 pa jo je prijel Gestapo in kmalu po aretaciji so jo tudi ustrelili.

V okviru Domačega Arsa pa je v pripravi tudi ciklus desetih zgodb s krovnim naslovom Dekameron C19. Gre za idejo pisateljice Natalije Šimunović, pri njem pa bo sodelovalo več avtorjev: poleg Natalije Šimunović še Sarival Sosić, Marko Radmilović, Mateja Perpar, Rudi Podržaj, Eva Markun, Urška Sajko, Anja Mugerli  in Štefan Kardoš.