Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cikel Domači Ars nadaljuje snemanje literarnih oddaj na nekoliko drugačen način – od doma.
V času, ki vsem prinaša številne izzive, to velja tudi za medije in s tem za radijske programe RTV Slovenija. Pomemben del programa Ars so literarne oddaje, zato se je uredništvo odločilo, da bodo te nastajale dalje – a na prilagojen način. V razmiselku, kako še naprej zagotavljati kvaliteten kulturni program, je nastal cikel literarnih oddaj Domači Ars. Igralci svoje interpretacije literarnih besedil posnamejo doma, tehniki na radiu pa nato obdelajo zvok, tudi glasbena opremljevalka sodeluje na daljavo. Literarne oddaje imajo v času izolacije, morda celo tesnobe še pomembnejšo vlogo, razmišlja režiserka Špela Kravogel, tudi pobudnica cikla.
»Vsebine, ki pridejo do nas, so sedaj dobrodošle. Toliko bolj, če imajo dodano umetniško vrednost in pridejo neposredno do nas, kot pride radio z glasom.«
Projekt Domači Ars ima tudi socialno noto, saj so režiserji k sodelovanju povabili samozaposlene igralce. »Oni so v tem trenutku finančno bolj na udaru, saj nimajo priložnosti opravljati svojega poklica in posledično tudi ne možnosti zaslužka. Zato smo se najprej obrnili nanje in mislim, da je to pravilna gesta v tem času.« Med številnimi, ki se v tem času soočajo z izpadom dohodka, so namreč tudi samozaposleni v kulturi. Neredki pa zaradi pogojev predvidene vladne pomoči zanjo ne bodo mogli zaprositi.
Vsebinam iz cikla Domači Ars prisluhnite na posebni podstrani
Način dela na daljavo je seveda bistveno drugačen in bolj zapleten kot sicer. Špela Kravogel pove, da »režija in komuniciranje potekata na daljavo. Igralcem damo napotke prek telefona in se nato posnamejo sami doma. Potem pošljejo posnetke, če imamo režiserji pripombe in komentarje se morajo igralci morda ponovno posneti – tega sicer ni veliko, saj so igralci vešči.« Problem je tudi zvok domačih posnetkov, a ga radijskih tehniki čim bolj izboljšajo.
Proces je bil nekaj novega tudi za igralce. Gregorja Čušina je presenetilo, da je bil sam sebi pravzaprav večji kritik, kot so režiserji. »Poslušal sem posnetek in sem bil nenehno nezadovoljen. Besedilo, ki bi ga na radiu posnel morda v 15ih minutah, sem verjetno snemal tri ure, saj nisem bil zadovoljen sam s seboj.« Iznajdljiv pa je bil tudi z improviziranim domačim studiom:
»Poiskal sem najboljši prostor v hiši, vogal spalnice. Odel sem ga z odejami in blazinami, da bi bilo čim manj odboja zvoka. Če bi me kdo videl, bi pomislil, da se mi meša. Ampak je šlo pa tudi za nekaj novega, zanimivega in zabavnega.«
Tudi Lara Jankovič je poudarila, da je šlo za tehnični izziv, hkrati pa pobudo glasno pozdravlja: »Ustvarjalci težko le sedimo doma in ničesar ne ustvarjamo. Seveda verjetno trenutno vsi delamo na prihajajočih projektih. Ampak simpatično je bilo imeti studio v dnevni sobi in se posneti doma. Bila sem malo bolj živčna, saj napak nisem mogla posamično popravljati, nisem imela na voljo tonskega mojstra, zato sem ob vsaki napaki morala pesem posneti od začetka. Prav je, da tudi mi prek radia pridemo v domove poslušalcev in sporočimo, da ustvarjamo dalje in bomo z veseljem ustvarjali tudi še naprej.«
V ciklu Domači Ars so zaenkrat nastale oddaje Lirični utrinek in Literarni nokturno. Že nocoj lahko v Literarnem nokturnu poslušate 7. poglavje novele Gospodična Mary Filipa Kumbatoviča, pisatelja, esejista in publicista 20. stoletja. Po vojni je bil profesor za zgodovino evropskega gledališča na AGRFT, od leta 1981 pa član SAZU. Izbrano poglavje opisuje ljubezen med študentom arhitekture Petrom in mlado igralko Mary, ki v noveli dobi dramatične razsežnosti. Besedilo je interpretiral Gregor Čušin, ki meni, da Petrova čustva do Mary v turobnost izolacije vnašajo nekaj pomladanske svežine.
V ponedeljek pa bodo v Literarnem nokturnu na sporedu pesmi iz zbirke O kentavrih pesnice Zuzanne Ginzancke, članice poljskega avantgardnega literarnega gibanja, ki je formalno zahtevne pesmi povezovala z opazovanjem resničnosti. V pesmih odkriva sebe in svet ter razmišlja o moderni ženski, slutimo pa tudi bližajočo se vojno. Po izbruhu druge svetovne vojne se je iz Varšave, kjer je študirala pedagogiko, umaknila v Lvov. Po nemški zasedbi mesta leta 1941 se je tri leta skrivala, leta 1944 pa jo je prijel Gestapo in kmalu po aretaciji so jo tudi ustrelili.
V okviru Domačega Arsa pa je v pripravi tudi ciklus desetih zgodb s krovnim naslovom Dekameron C19. Gre za idejo pisateljice Natalije Šimunović, pri njem pa bo sodelovalo več avtorjev: poleg Natalije Šimunović še Sarival Sosić, Marko Radmilović, Mateja Perpar, Rudi Podržaj, Eva Markun, Urška Sajko, Anja Mugerli in Štefan Kardoš.
Cikel Domači Ars nadaljuje snemanje literarnih oddaj na nekoliko drugačen način – od doma.
V času, ki vsem prinaša številne izzive, to velja tudi za medije in s tem za radijske programe RTV Slovenija. Pomemben del programa Ars so literarne oddaje, zato se je uredništvo odločilo, da bodo te nastajale dalje – a na prilagojen način. V razmiselku, kako še naprej zagotavljati kvaliteten kulturni program, je nastal cikel literarnih oddaj Domači Ars. Igralci svoje interpretacije literarnih besedil posnamejo doma, tehniki na radiu pa nato obdelajo zvok, tudi glasbena opremljevalka sodeluje na daljavo. Literarne oddaje imajo v času izolacije, morda celo tesnobe še pomembnejšo vlogo, razmišlja režiserka Špela Kravogel, tudi pobudnica cikla.
»Vsebine, ki pridejo do nas, so sedaj dobrodošle. Toliko bolj, če imajo dodano umetniško vrednost in pridejo neposredno do nas, kot pride radio z glasom.«
Projekt Domači Ars ima tudi socialno noto, saj so režiserji k sodelovanju povabili samozaposlene igralce. »Oni so v tem trenutku finančno bolj na udaru, saj nimajo priložnosti opravljati svojega poklica in posledično tudi ne možnosti zaslužka. Zato smo se najprej obrnili nanje in mislim, da je to pravilna gesta v tem času.« Med številnimi, ki se v tem času soočajo z izpadom dohodka, so namreč tudi samozaposleni v kulturi. Neredki pa zaradi pogojev predvidene vladne pomoči zanjo ne bodo mogli zaprositi.
Vsebinam iz cikla Domači Ars prisluhnite na posebni podstrani
Način dela na daljavo je seveda bistveno drugačen in bolj zapleten kot sicer. Špela Kravogel pove, da »režija in komuniciranje potekata na daljavo. Igralcem damo napotke prek telefona in se nato posnamejo sami doma. Potem pošljejo posnetke, če imamo režiserji pripombe in komentarje se morajo igralci morda ponovno posneti – tega sicer ni veliko, saj so igralci vešči.« Problem je tudi zvok domačih posnetkov, a ga radijskih tehniki čim bolj izboljšajo.
Proces je bil nekaj novega tudi za igralce. Gregorja Čušina je presenetilo, da je bil sam sebi pravzaprav večji kritik, kot so režiserji. »Poslušal sem posnetek in sem bil nenehno nezadovoljen. Besedilo, ki bi ga na radiu posnel morda v 15ih minutah, sem verjetno snemal tri ure, saj nisem bil zadovoljen sam s seboj.« Iznajdljiv pa je bil tudi z improviziranim domačim studiom:
»Poiskal sem najboljši prostor v hiši, vogal spalnice. Odel sem ga z odejami in blazinami, da bi bilo čim manj odboja zvoka. Če bi me kdo videl, bi pomislil, da se mi meša. Ampak je šlo pa tudi za nekaj novega, zanimivega in zabavnega.«
Tudi Lara Jankovič je poudarila, da je šlo za tehnični izziv, hkrati pa pobudo glasno pozdravlja: »Ustvarjalci težko le sedimo doma in ničesar ne ustvarjamo. Seveda verjetno trenutno vsi delamo na prihajajočih projektih. Ampak simpatično je bilo imeti studio v dnevni sobi in se posneti doma. Bila sem malo bolj živčna, saj napak nisem mogla posamično popravljati, nisem imela na voljo tonskega mojstra, zato sem ob vsaki napaki morala pesem posneti od začetka. Prav je, da tudi mi prek radia pridemo v domove poslušalcev in sporočimo, da ustvarjamo dalje in bomo z veseljem ustvarjali tudi še naprej.«
V ciklu Domači Ars so zaenkrat nastale oddaje Lirični utrinek in Literarni nokturno. Že nocoj lahko v Literarnem nokturnu poslušate 7. poglavje novele Gospodična Mary Filipa Kumbatoviča, pisatelja, esejista in publicista 20. stoletja. Po vojni je bil profesor za zgodovino evropskega gledališča na AGRFT, od leta 1981 pa član SAZU. Izbrano poglavje opisuje ljubezen med študentom arhitekture Petrom in mlado igralko Mary, ki v noveli dobi dramatične razsežnosti. Besedilo je interpretiral Gregor Čušin, ki meni, da Petrova čustva do Mary v turobnost izolacije vnašajo nekaj pomladanske svežine.
V ponedeljek pa bodo v Literarnem nokturnu na sporedu pesmi iz zbirke O kentavrih pesnice Zuzanne Ginzancke, članice poljskega avantgardnega literarnega gibanja, ki je formalno zahtevne pesmi povezovala z opazovanjem resničnosti. V pesmih odkriva sebe in svet ter razmišlja o moderni ženski, slutimo pa tudi bližajočo se vojno. Po izbruhu druge svetovne vojne se je iz Varšave, kjer je študirala pedagogiko, umaknila v Lvov. Po nemški zasedbi mesta leta 1941 se je tri leta skrivala, leta 1944 pa jo je prijel Gestapo in kmalu po aretaciji so jo tudi ustrelili.
V okviru Domačega Arsa pa je v pripravi tudi ciklus desetih zgodb s krovnim naslovom Dekameron C19. Gre za idejo pisateljice Natalije Šimunović, pri njem pa bo sodelovalo več avtorjev: poleg Natalije Šimunović še Sarival Sosić, Marko Radmilović, Mateja Perpar, Rudi Podržaj, Eva Markun, Urška Sajko, Anja Mugerli in Štefan Kardoš.
Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše
Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.
Vsebine Programa Ars
1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.
Vsebine Programa Ars
Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.
Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?
Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.
Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.
Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.
Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.
Vsebine Programa Ars
Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.
Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.
Neveljaven email naslov