Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poletni festivali

23.04.2020


Ljubljana festival z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.

Nekateri izmed tujih festivalov – denimo Bayreuth, Aix-en Provence, Bergen, Edinburg – so že odpovedali letošnje izvedbe. Pri nas pa Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, upa, da bodo večino dogodkov izvedli po predvidenem razporedu. Zaenkrat niso odpovedana tuja gostovanja, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Nekateri poletni festivali v tujini so že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi, stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja.

Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.

Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.

In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je “v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb”. Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. “Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja.”

Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.

“Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat,” dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju “ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram,” je še povedal.

Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.

Darko Brlek takoj doda, da ne bo “dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale.”

Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru “prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice,” je še dodal Brlek.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Poletni festivali

23.04.2020


Ljubljana festival z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.

Nekateri izmed tujih festivalov – denimo Bayreuth, Aix-en Provence, Bergen, Edinburg – so že odpovedali letošnje izvedbe. Pri nas pa Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, upa, da bodo večino dogodkov izvedli po predvidenem razporedu. Zaenkrat niso odpovedana tuja gostovanja, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Nekateri poletni festivali v tujini so že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi, stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja.

Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.

Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.

In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je “v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb”. Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. “Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja.”

Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.

“Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat,” dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju “ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram,” je še povedal.

Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.

Darko Brlek takoj doda, da ne bo “dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale.”

Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru “prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice,” je še dodal Brlek.


19.07.2021

Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili?

Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.


18.07.2021

Ars cantat

Aktualno s festivala Europa cantat v Ljubljani, drugi festivalski dan


17.07.2021

Prenos slavnostnega odprtja festivala Europa cantat

Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.


17.07.2021

Ars Cantat

V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.


16.07.2021

57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi


16.07.2021

Vladimir P. Štefanec: Samorog (odlomek)

Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.


16.07.2021

Predsednik republike odlikoval Zorka Simčiča, Mirsada Begića in Stanislavo Gregorič

Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.


15.07.2021

Charles Dutoit o glasbi Sergeja Prokofjeva ob koncertu na 69. Festivalu Ljubljana

Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.


14.07.2021

Festival Europa Cantat na Arsu

Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.


13.07.2021

Mednarodna razstava Ljubi, ne ljubi

Vsebine Programa Ars


10.07.2021

Dobitniki nagrad orion in butnskala

Vsebine Programa Ars


10.07.2021

Štajersko kinematografsko poletje

Vsebine Programa Ars


09.07.2021

Teden italijanskega filma

Vsebine Programa Ars


09.07.2021

Film pod zvezdami

Vsebine Programa Ars


Stran 46 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov