Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Erotikon

06.05.2020


Na Kinodvorovi spletni strani si lahko ogledamo film Erotikon, nemi celovečerec mednarodno uveljavljenega češkega cineasta Gustava Machatyja.

Prostor domače reproduktivne kinematografije se je v zadnjem desetletju temeljito preobrazil, dozorel in zaradi ambicioznega delovanja nekaterih akterjev, tako iz zasebnega kot tudi javnega sektorja, ustvaril celo svojski presežek: za domačega ljubitelja avdiovizualnih vsebin je pripravil bogato in raznovrstno ponudbo, ob kateri je zbledela celo tista, za večino evropskih kinematografij tako značilna prevlada sodobne hollywoodske produkcije. Pozitivnim posledicam takega razvoja domače reproduktivne kinematografije smo priča celo še danes, v času pandemije, ki je radikalno posegla v razmere na tem področju. Pandemija je namreč z zaprtjem klasičnih kinodvoran ponudnikom pretočnega videa omogočila zmago brez boja, kar je skoraj praviloma pomenilo tudi močno osiromašenje raznolikosti ponudbe avdiovizualnih vsebin v določenem okolju. A domači akterji se niso bili pripravljeni vdati brez boja in tako se je v kratkem času ob tradicionalnih medijih, na primer nacionalni televiziji, vzpostavilo nekaj alternativnih kanalov za dostop do AV vsebin, ki se poplavi ameriške produkcije upirajo z deli domače produkcije, z izdelki evropskega avtorskega filma ter celo s posameznimi primeri nemih klasik, povezanih z zgodovino domače kinematografije.

Prav slednje se zdi še posebej drzno dejanje, vsaj kolikor v njem vidimo poskus, da se celo pri povprečnem potrošniku avdiovizualnih vsebin, ki si je filmski okus izoblikoval skoraj izključno ob ogledu visoko-kaloričnih, gostobesednih in hiperaktivnih hollywoodskih spektaklov, prebudi interes za ogled te, na prvi pogled tako skrajno arhaične filmske forme.

Ljubljanski Kinodvor se je prav s takšno potezo pridružil obeleževanju 15. obletnice smrti Silvana Furlana – ne le nekdanjega direktorja Slovenske kinoteke ter zgodovinarja in publicista, pač pa v prvi vrsti in predvsem vizionarja, kakršnega domača kinematografija ni več premogla, a bi ga krvavo potrebovala. Na Kinodvorovi spletni strani si lahko ogledamo film Erotikon, nemi celovečerec mednarodno uveljavljenega češkega cineasta Gustava Machatyja. Izbor filma se na prvi pogled sploh ne zdi samoumeven. Zakaj se je Kinodvor odločil za prikaz nemega filma, saj je značilni predstavnik tiste kinematografske ustanove, ki ji pravimo mestni kino in ima širšo bazo gledalcev, ne tako kot Kinoteka, ki ima med gledalci več strokovnjakov za film?

Odgovor morda ni samoumeven, neposredno razviden, ne zahteva pa tudi pretiranega poglabljanja: zvezda filma je namreč Ita Rina, vse do zadnjih nekaj let pravzaprav edina slovenske filmska igralka, ki se je uveljavila v mednarodnem prostoru; in hkrati tisto dekle iz Divače, ki mu je velik del svoje raziskovalne in ustvarjalne dejavnosti posvetil tudi Silvan Furlan (od zgodovinskih študij, do dokumentarnega portreta Deklica s frnikulami).

Potencialnega gledalca filma tako v veliki meri nagovorijo s sklicevanjem na domoljubna čustva, s poudarjanjem dejstva, da je Ita slovenske krvi. Argument za izbor in bistven za promocijo je seveda tudi erotični element, ki ga premore film (Kinodvor je namreč nekdanja Sloga) – prav pomen erotike v filmu, ki pri tem delu sicer še zdaleč ni ključna, pa promocijsko morda ni dovolj izpostavljen. Vedeti moramo, da so prav »škandalozne govorice«, ki so spremljale nastajanje dela, filmu prinesle nepričakovan mednarodni uspeh, saj so ga še pred premiero prodali v številne države.

A s tem odlike Erotikona, s katerimi bi lahko pritegnil tudi »izbirčnega« sodobnega gledalca, še zdaleč niso izčrpane. Vsak, ki se mu bo prepustil, bo kmalu ugotovil, da gre za osupljivo dinamično, vizualno ekspresivno in pravzaprav sodobno delo.

V največji meri gre zasluge pripisati samemu Machatyju, ki se je kot asistent učil pri največjih mojstrih (na primer pri D.W. Griffithu in Erichu von Stroheimu) in je naučeno uspešno udejanjil v svojem filmu. Imela pa je tudi izjemne sodelavce, v prvi vrsti literata Vítězslava Nezvala (ta se je bal zamere literarnih kolegov avantgardistov, ki niso odobravali sodelovanja s cineasti) – pisatelj je čudovito obdelal temo trka med erotiko in moralo, malomeščanskim čutom za spodobnost in igrivo spogledljivostjo. Nenazadnje pa v filmu res blesti Ita Rina – njene velike, kot vesolje globoke in zapeljive oči, nikogar ne bodo pustile ravnodušnega.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Erotikon

06.05.2020


Na Kinodvorovi spletni strani si lahko ogledamo film Erotikon, nemi celovečerec mednarodno uveljavljenega češkega cineasta Gustava Machatyja.

Prostor domače reproduktivne kinematografije se je v zadnjem desetletju temeljito preobrazil, dozorel in zaradi ambicioznega delovanja nekaterih akterjev, tako iz zasebnega kot tudi javnega sektorja, ustvaril celo svojski presežek: za domačega ljubitelja avdiovizualnih vsebin je pripravil bogato in raznovrstno ponudbo, ob kateri je zbledela celo tista, za večino evropskih kinematografij tako značilna prevlada sodobne hollywoodske produkcije. Pozitivnim posledicam takega razvoja domače reproduktivne kinematografije smo priča celo še danes, v času pandemije, ki je radikalno posegla v razmere na tem področju. Pandemija je namreč z zaprtjem klasičnih kinodvoran ponudnikom pretočnega videa omogočila zmago brez boja, kar je skoraj praviloma pomenilo tudi močno osiromašenje raznolikosti ponudbe avdiovizualnih vsebin v določenem okolju. A domači akterji se niso bili pripravljeni vdati brez boja in tako se je v kratkem času ob tradicionalnih medijih, na primer nacionalni televiziji, vzpostavilo nekaj alternativnih kanalov za dostop do AV vsebin, ki se poplavi ameriške produkcije upirajo z deli domače produkcije, z izdelki evropskega avtorskega filma ter celo s posameznimi primeri nemih klasik, povezanih z zgodovino domače kinematografije.

Prav slednje se zdi še posebej drzno dejanje, vsaj kolikor v njem vidimo poskus, da se celo pri povprečnem potrošniku avdiovizualnih vsebin, ki si je filmski okus izoblikoval skoraj izključno ob ogledu visoko-kaloričnih, gostobesednih in hiperaktivnih hollywoodskih spektaklov, prebudi interes za ogled te, na prvi pogled tako skrajno arhaične filmske forme.

Ljubljanski Kinodvor se je prav s takšno potezo pridružil obeleževanju 15. obletnice smrti Silvana Furlana – ne le nekdanjega direktorja Slovenske kinoteke ter zgodovinarja in publicista, pač pa v prvi vrsti in predvsem vizionarja, kakršnega domača kinematografija ni več premogla, a bi ga krvavo potrebovala. Na Kinodvorovi spletni strani si lahko ogledamo film Erotikon, nemi celovečerec mednarodno uveljavljenega češkega cineasta Gustava Machatyja. Izbor filma se na prvi pogled sploh ne zdi samoumeven. Zakaj se je Kinodvor odločil za prikaz nemega filma, saj je značilni predstavnik tiste kinematografske ustanove, ki ji pravimo mestni kino in ima širšo bazo gledalcev, ne tako kot Kinoteka, ki ima med gledalci več strokovnjakov za film?

Odgovor morda ni samoumeven, neposredno razviden, ne zahteva pa tudi pretiranega poglabljanja: zvezda filma je namreč Ita Rina, vse do zadnjih nekaj let pravzaprav edina slovenske filmska igralka, ki se je uveljavila v mednarodnem prostoru; in hkrati tisto dekle iz Divače, ki mu je velik del svoje raziskovalne in ustvarjalne dejavnosti posvetil tudi Silvan Furlan (od zgodovinskih študij, do dokumentarnega portreta Deklica s frnikulami).

Potencialnega gledalca filma tako v veliki meri nagovorijo s sklicevanjem na domoljubna čustva, s poudarjanjem dejstva, da je Ita slovenske krvi. Argument za izbor in bistven za promocijo je seveda tudi erotični element, ki ga premore film (Kinodvor je namreč nekdanja Sloga) – prav pomen erotike v filmu, ki pri tem delu sicer še zdaleč ni ključna, pa promocijsko morda ni dovolj izpostavljen. Vedeti moramo, da so prav »škandalozne govorice«, ki so spremljale nastajanje dela, filmu prinesle nepričakovan mednarodni uspeh, saj so ga še pred premiero prodali v številne države.

A s tem odlike Erotikona, s katerimi bi lahko pritegnil tudi »izbirčnega« sodobnega gledalca, še zdaleč niso izčrpane. Vsak, ki se mu bo prepustil, bo kmalu ugotovil, da gre za osupljivo dinamično, vizualno ekspresivno in pravzaprav sodobno delo.

V največji meri gre zasluge pripisati samemu Machatyju, ki se je kot asistent učil pri največjih mojstrih (na primer pri D.W. Griffithu in Erichu von Stroheimu) in je naučeno uspešno udejanjil v svojem filmu. Imela pa je tudi izjemne sodelavce, v prvi vrsti literata Vítězslava Nezvala (ta se je bal zamere literarnih kolegov avantgardistov, ki niso odobravali sodelovanja s cineasti) – pisatelj je čudovito obdelal temo trka med erotiko in moralo, malomeščanskim čutom za spodobnost in igrivo spogledljivostjo. Nenazadnje pa v filmu res blesti Ita Rina – njene velike, kot vesolje globoke in zapeljive oči, nikogar ne bodo pustile ravnodušnega.


06.05.2022

Nagrajenka skupine OHO je Đejmi Hadrović

Vsebine Programa Ars


05.05.2022

Plečnik na starih fotografijah

V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.Foto: Vekoslav Kramarič / arhiv SEM


05.05.2022

Vladimir Kos: Roke morja

V Kosovi izjemno kompleksni poeziji se na modernistično fluiden način prepletajo teme kozmične univerzalnosti in sakralnosti, slovenstva v svetu ter bivanjska občutja individua v velemestni puščavi. V njegovih harmoničnih verznih oblikah se tako pogovarjata japonsko in slovensko estetsko pesniško izročilo z glasom duhovne sorodnosti in globine. Pesem Roke morja je iz zbirke Pesmi ob tihomorskih valovih. Interpretira jo Andrej Nahtigal.


30.04.2022

Fabula 2022: Chimamanda Ngozi Adichie

Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi


29.04.2022

Jasna Knez ob svetovnem dnevu plesa

Vsebine Programa Ars


29.04.2022

Viktor Ruban: "Zadnja meseca se zdita kot en sam dolg dan."

Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.


28.04.2022

"Razstava je medij, namenjen skupnostni rabi."

V aprilu se je v ljubljanskem Mestnem muzeju odvil že 2. simpozij Razstavljanje na Slovenskem in tudi tokrat so organizatorji dvodnevno strokovno srečanje zastavili kot poglobljen razmislek o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Pri tem so v ospredje postavili vprašanja: kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti na sploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji. V dveh dneh se je zvrstilo več domačih in tujih strokovnjakov, raziskovalcev in študentov, ki so skupno predstavili kar 25 referatov, kronološko vpetih v čas med 19. stoletjom in današnjimi dni.


28.04.2022

Back to Black

Vsebine Programa Ars


28.04.2022

Back to Black

Vsebine Programa Ars


28.04.2022

Na filmskem festivalu v Linzu Nika Autor z dvema filmoma

Nika Autor se bo predstavila s kratkim filmom Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi in v tekmovalnem programu s celovečercem Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Slednji pripoveduje zgodbo o avtoričini teti, mariborčanki Metki Autor, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Film portretira enainosemdesetletno gospo, ki spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Če se Filmski obzornik 80 – Metka, Meki posveča predvsem pretekli izkušnji ustvarjanja življenja na tujem, Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi svoj pogled usmerja v trenutno situacijo prebežnikov, ki se znajdejo v gozdovih pred evropskimi mejami. Kratki film je trenutno na ogled tudi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v okviru avtoričine razstave "Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili". Festival Crossing Europe se bo s podelitvijo nagrad večer prej sklenil 2. maja.


26.04.2022

Pravljice našega otroštva

Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.


26.04.2022

Pravljice našega otroštva

Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.


25.04.2022

Umrl je France Slana, umetnik etnološko navdahnjene motivike

V 96. letu starosti je umrl eden najplodovitejših slovenskih slikarjev France Slana, ki je bil prepričan, da slika najbolje pripoveduje o lastnem življenju. Umetnik etnološko navdahnjene motivike je na dolgi in plodoviti poti ostal zvest krajini, figuraliki in tihožitju. France Slana je ustvarjalni sinonim za življenjsko vitalnost, a nič manj za nostalgično zavest o odmiranju starožitnega sveta, ki ga simbolizirajo slovenske kmečke domačije, mlini in kozolci. Tako je ob slikarjevi devetdesetletnici zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj in dodal še, da je zazrtost v arhaičnost v mladosti povezal z geometrizirano stilizacijo. Slana je diplomiral leta 1949 pri Gabrijelu Stupici v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije, v njegovem zgodnjem obdobju pa je bila ključna predvsem risba. Zaradi neposrednosti mu je bila blizu tehnika akvarela, v kateri je razvil razpoznaven slog z lahkotno igrivostjo prosojnih barvnih prelivanj; ukvarjal pa se je tudi z grafiko, poslikano keramiko in tapiserijami. V svoji dolgi ustvarjalni poti je doma in v tujini pripravil več kot 130 samostojnih razstav. Njegove slike lahko najdemo v skoraj vsaki slovenski prodajni galeriji, kjer hitro prepoznamo zanj značilne motive – poleg mlinov in kozolcev, so to še skednji, šopki, gorenjske in primorske krajine, petelini, mačke in ribe – te je razumel kot obliko živega bitja, ki v enem krogu krogu združuje vse – telo, glavo, roke in noge. Za ciklus z motiviko po potresu porušenega Skopja pa je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada.


23.04.2022

31. natečaj za nagrado lastovka

Iščemo najboljšo kratko zgodbo


22.04.2022

59. beneški bienale

15. aprila, dober teden pred sobotnim odprtjem beneškega bienala so organizatorji sporočili, da bodo kot solidarnostno gesto v Giardine vključili odprt prostor Piazza Ucraina, ki s plakati predstavlja dela, nastala v času vojne. Zasnovali so ga kuratorji ukrajinskega paviljona, katerega usoda je bila zaradi vojne nejasna, a zdaj pripoveduje o uporu, pomenu umetnosti in lastnega glasu. Maria Lanko, članica kuratorske ekipe, je dele skulpture umetnika Pavla Makova v avtu prepeljala iz obleganega Kijeva. Fontana izčrpavanja oziroma izčrpanja pa je stenska postavitev piramidalno razporejenih lijakov, skozi katere se od vrha navzdol pretaka voda. Pavlo Makov jo je ustvaril v devetdesetih kot metaforo izčrpane družbe. Takrat je šlo za opozorilo, in poziv k razmisleku, zdaj je drugače, saj je za opozorila že prpozno. Kuratorka bienala Cecilia Alemani se z naslovom bienala Mleko sanj naslanja na knjigo nadrealistične umetnice Leonore Carrington, ki si zamišlja svet, kjer se vsakdo lahko spremeni in postane nekaj drugega, razstava pa razkriva misli posthumanizma, razmišlja o odnosu med človekom in tehnologijo ter o bolj simbiotičnem svetu. Izpodbijati želi prepričanje o belem moškem kot merilu sveta in tudi zato je kuratorka k sodelovanju povabila številne ženske in nebinarne osebe. Političen pa je po njenem mnenju tudi nadrealizem, ki ga na svoji razstavi postavlja v ospredje: “V zadnjih letih je bilo več sijajnih razstav o nadrealizmu, med njimi recimo Fantastične ženske ali Nadrealizem onkraj meja. Šlo je za razstave, ki so skušale razširiti identiteto in naravo nadrealizma. Mislim, da je bil nadrealizem izrazito politično gibanje, oblikovalo se je po prvi svetovni vojni in obstajalo med obema vojnama, v času porasta novega nacionalizma. Šlo je za zelo antimilitarsitično in antitotalitaristično gibanje. Logike sanj, halicunacij in nezavednega kot metodologije niso uporabljali zato, da bi pobegnili v drug svet, temveč kot načina razumevanja sedanjosti, ki jo je bilo tedaj verjetno zelo težko zajeti. Danes na nek način živimo v podobnem svetu – ne le trenutna vojna in pandemija, pomislimo še na škodljive voditelje, kot sta Trump in Bolsonaro ter vzpon radikalne desnice. Zlasti v času pandemije številni umetniki morda našli uteho v uporabi introspektivnih orodij, da bi tako govorili o sedanjosti.” V kontekst nadrealizma se dobro umešča slovenski paviljon, ki je svoja vrata odprl v četrtek. Letos se predstavlja enigmatični slikar Marko Jakše, ki se v javnosti skoraj ne pojavlja, v svojem dolgoletnem opusu pa ostaja zvest slikarstvu. A ko vstopimo v slovenski paviljon, njegove velikoformatne slike zaradi natančne osvetlitve zažarijo kot bi šlo za ekrane. Transformativno moč slikarstva pa poudarjata še ambientalni zvok in tla prekrita z mivko. Na ogled so postavljena dela iz zadnjih dveh desetletij, je povedal kustos paviljona Robert Simonišek. Beneški bienale se sicer za javnost odpira 23. aprila in bo k ogledu vabil vse do 27. novembra.


22.04.2022

Svetovni dan knjige in noč knjige

23. april je tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Društvo slovenskih pisateljev, ki je ta teden praznovalo 150-letnico delovanja, je v poslanici opozorilo, da so avtorske pravice, tudi najmanjše, področje, kjer se kraja in ropanje najlažje izvedeta. Svetovni dan knjige pa pri nas obeležujemo tudi z Nočjo knjige, za katero bodo dogajanje začeli ogrevati s knjižnim Sejmom na zraku v parku Zvezda v Ljubljani, ki se odpre ob desetih dopoldne. Blaž Mazi


22.04.2022

150 let DSP

Društvo slovenskih pisateljev je te dni praznovalo 150-letnico. Poleg prizadevanja za ureditev pisateljskih razmer je kot moralna avtoriteta v različnih obdobjih posegalo tudi v družbeno in politično življenje, utemeljevalo narodnostne in jezikovne, pozneje tudi demokratične zahteve, tu je bilo idejno jedro slovenskega osamosvajanja. Ob visokem jubileju predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc najprej premišljuje o stalnicah 150-letnega delovanja. Vlado Motnikar. "Društvo slovenskih pisateljev bo v težavnih obdobjih, ki prihajajo, nosilec ohranjanja identitete, ki ji morata slediti znanost in šolstvo v celoti. To ne bo enostavno. Če hočemo ohranjati slovenski jezik, ga moramo na vseh ravneh: literarni, znanstveni, družboslovni, politični in drugih." - Drušan Merc


Stran 25 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov