Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odziv na apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo.
Ni razloga, da bi se jemalo kulturnemu proračunu, da bi se lahko blažilo posledice drugje, je povedal Damjan Damjanovič, direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo. Izhodišče za pogovor z Damjanovičem je apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo in za več vlaganj. Podalo ga je 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopajo sto tisoč kulturnic in kulturnikov. Z mnogimi izmed njih se je Damjanovič v vlogi vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost pred tem tudi srečal.
Vsi smo prestrašeni. Zdaj se tudi vidi, kdo je pravi direktor, ki je sposoben vodenja, koga pa so postavila interesna združenja, je Damjanovič povzel razpoloženje po sestankih s predstavniki zavodov, organizacij in društev. Na začetku so sicer od ministrstva pričakovali konkretna navodila, ki pa jim jih na ministrstvu niso mogli dati, saj so direktorji nosilci delovanja javnih zavodov, je pojasnil Damjanovič. Dodal je, da je bilo najbolj panično stanje pri samozaposlenih, ki niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo z danes na jutri. Njihov strah je razumljiv in potrudili se bodo, da bo žrtev čim manj. Direktorji pa so hitro razumeli svojo vlogo in se resno lotili reševanja problemov. Z njimi bodo še naprej reševali probleme posamično in ne linearno, saj so razlike med zavodi in nevladnimi organizacijami velike, odgovarja Damjanovič na očitke, da želijo z individualnimi srečanji in posamičnimi rešitvami na ministrstvu razdeliti med sabo kulturnike, da ne bi nastopili enotno.
Kakšen bo prihodnji kulturni proračun, je odvisno od tega, ali bo vlada prepoznala, da je kultura pomembna za ohranitev gospodarstva. To bo debata, vprašanje za naslednjih 10 dni, ocenjuje Damjanovič in opozarja, da denarja vendarle ne bo dovolj za vse, saj slovenska kultura stremi h količini. Treba bo postaviti normative, da ne bomo ohromili tistih, ki so kakovostni. Ko bomo lahko odgovorili na vprašanje, koliko institucionalne kulture si želimo v tej državi, koliko svobodnega trga lahko preživimo, šele takrat bomo prišli do točke, ko se bomo lahko začeli pogovarjati o kakovostni ustvarjalnosti. Do takrat pa se bodo kulturniki med sabo kregali, kdo je bolj pomemben. Sicer pa si vsi na ministrstvu za kulturo želijo, da jih rebalans ne bi udaril tako, da bi morali delovanje kulture zmanjšati. Damjanovič verjame, da bo v prihodnosti tudi kakšen evro več iz naslova kulturnega evra in še enkrat poudarja, da ne bodo mogli ugoditi vsem in da ni denarja, ki ga v kulturi ne bi znali zapraviti. Tega je vedno premalo.
V 14 letih njegovega vodenja Slovenske filharmonije se je zamenjalo 9 ministrov in v tem času kultura nikoli ni bila prioriteta, tudi v prejšnji državi, ko se je on zaposlil v operi. Sicer pa z nobenim ministrom sodelovanje ni bilo slabo, vključno s Peršakom, ki ga je na koncu zamenjal, je povedal. Da kultura ni prioriteta, pa so si krivi tudi kulturniki sami, ki si med seboj škodujejo, ker jih je preveč. Na glasbenem področju so lobiji skrbeli vsak za svoje interese, nikoli ni bila postavljena natančna pozicija kulture kot take, in ta je za razliko s tradicijo v Avstriji ali Nemčiji drugačna. Pri nas so se celo našli akterji, ki so ustavljali nekoga, ker je bil uspešnejši od njih. In dokler delamo sami proti sebi, ne moremo pričakovati, da nas bo nekdo drug spoštoval, opozarja Damjanovič.
Škoda v kulturi bo v prihodnjih letih ogromna. Na žalost je tudi populacija, ki hodi v gledališče, opero in na ostale žive umetniške dogodke stara 65 let in več, ta pa je tudi v času epidemije najbolj izpostavljena. Občinstva zmanjkuje, ker se nismo dovolj potrudili zanj. Kako bomo preživeli v prihodnjih dveh letih, je tudi vprašanje programske reorganizacije, da se ohrani občinstvo in pridobi novo, poudarja Damjanovič in opozarja, da bo ta tiha vojna z virusom še zelo naporna.
Celotnemu pogovoru prisluhnite v oddaji Razgledi in razmisleki.
Odziv na apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo.
Ni razloga, da bi se jemalo kulturnemu proračunu, da bi se lahko blažilo posledice drugje, je povedal Damjan Damjanovič, direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo. Izhodišče za pogovor z Damjanovičem je apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo in za več vlaganj. Podalo ga je 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopajo sto tisoč kulturnic in kulturnikov. Z mnogimi izmed njih se je Damjanovič v vlogi vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost pred tem tudi srečal.
Vsi smo prestrašeni. Zdaj se tudi vidi, kdo je pravi direktor, ki je sposoben vodenja, koga pa so postavila interesna združenja, je Damjanovič povzel razpoloženje po sestankih s predstavniki zavodov, organizacij in društev. Na začetku so sicer od ministrstva pričakovali konkretna navodila, ki pa jim jih na ministrstvu niso mogli dati, saj so direktorji nosilci delovanja javnih zavodov, je pojasnil Damjanovič. Dodal je, da je bilo najbolj panično stanje pri samozaposlenih, ki niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo z danes na jutri. Njihov strah je razumljiv in potrudili se bodo, da bo žrtev čim manj. Direktorji pa so hitro razumeli svojo vlogo in se resno lotili reševanja problemov. Z njimi bodo še naprej reševali probleme posamično in ne linearno, saj so razlike med zavodi in nevladnimi organizacijami velike, odgovarja Damjanovič na očitke, da želijo z individualnimi srečanji in posamičnimi rešitvami na ministrstvu razdeliti med sabo kulturnike, da ne bi nastopili enotno.
Kakšen bo prihodnji kulturni proračun, je odvisno od tega, ali bo vlada prepoznala, da je kultura pomembna za ohranitev gospodarstva. To bo debata, vprašanje za naslednjih 10 dni, ocenjuje Damjanovič in opozarja, da denarja vendarle ne bo dovolj za vse, saj slovenska kultura stremi h količini. Treba bo postaviti normative, da ne bomo ohromili tistih, ki so kakovostni. Ko bomo lahko odgovorili na vprašanje, koliko institucionalne kulture si želimo v tej državi, koliko svobodnega trga lahko preživimo, šele takrat bomo prišli do točke, ko se bomo lahko začeli pogovarjati o kakovostni ustvarjalnosti. Do takrat pa se bodo kulturniki med sabo kregali, kdo je bolj pomemben. Sicer pa si vsi na ministrstvu za kulturo želijo, da jih rebalans ne bi udaril tako, da bi morali delovanje kulture zmanjšati. Damjanovič verjame, da bo v prihodnosti tudi kakšen evro več iz naslova kulturnega evra in še enkrat poudarja, da ne bodo mogli ugoditi vsem in da ni denarja, ki ga v kulturi ne bi znali zapraviti. Tega je vedno premalo.
V 14 letih njegovega vodenja Slovenske filharmonije se je zamenjalo 9 ministrov in v tem času kultura nikoli ni bila prioriteta, tudi v prejšnji državi, ko se je on zaposlil v operi. Sicer pa z nobenim ministrom sodelovanje ni bilo slabo, vključno s Peršakom, ki ga je na koncu zamenjal, je povedal. Da kultura ni prioriteta, pa so si krivi tudi kulturniki sami, ki si med seboj škodujejo, ker jih je preveč. Na glasbenem področju so lobiji skrbeli vsak za svoje interese, nikoli ni bila postavljena natančna pozicija kulture kot take, in ta je za razliko s tradicijo v Avstriji ali Nemčiji drugačna. Pri nas so se celo našli akterji, ki so ustavljali nekoga, ker je bil uspešnejši od njih. In dokler delamo sami proti sebi, ne moremo pričakovati, da nas bo nekdo drug spoštoval, opozarja Damjanovič.
Škoda v kulturi bo v prihodnjih letih ogromna. Na žalost je tudi populacija, ki hodi v gledališče, opero in na ostale žive umetniške dogodke stara 65 let in več, ta pa je tudi v času epidemije najbolj izpostavljena. Občinstva zmanjkuje, ker se nismo dovolj potrudili zanj. Kako bomo preživeli v prihodnjih dveh letih, je tudi vprašanje programske reorganizacije, da se ohrani občinstvo in pridobi novo, poudarja Damjanovič in opozarja, da bo ta tiha vojna z virusom še zelo naporna.
Celotnemu pogovoru prisluhnite v oddaji Razgledi in razmisleki.
Vrata so odprle tudi nekatere splošne knjižnice in knjigarne. Odpiranje knjižnic bo potekalo v treh korakih. Najprej so se odprle osrednje knjižnice, kjer je mogoče vračilo in izposoja gradiva, nekoliko kasneje pridejo na vrsto tudi manjše enote, zadnji pa se bodo na pot odpravili bibliobusi. Trenutno so odprte knjigarne, ki niso večje od štiristo kvadratnih metrov.
»Glasbene strukture se občutno dlje in bolj stabilno ohranjajo kot druge kognitivne strukture, tako lahko v stiku z glasbo nastanejo t. i. oaze spominjanja, občutenja identitete in jaza ter občutek lastne vrednosti – prav to deluje kot protiutež izgubi jaza in sveta.« Neizpodbitno je dejstvo, da glasba vpliva na čustvovanje in spomin, zato je tako zelo močno orodje pri delu z osebami z demenco v knjigi UP, Glasbena terapija z osebami z demenco zapiše glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, ki bo govorila tudi o tem, kako glasba in v terapevtskem procesu glasbena terapija vzpostavi možnost, da človeka z demenco lahko srečamo na način, ki mu omogoča doživljanje celovitosti, kulturno in čustveno bivanje v vsakdanu. »Z glasbo se lahko povežemo. Z glasbo si lahko pomagamo.« Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji, predloge, vprašanja. Povezava do ankete je dostopna na www.1ka.si/a/273192 Na fotografiji: Skupinska glasbena terapija v domu starejših, Mihaela Kavčič (osebni arhiv)
V svet glasbe iz časa Vaše mladosti nas bo z glasbenimi spomini popeljal zdravnik specialist nevropediater Igor Mihael Ravnik. Govorili pa bomo tudi o pomenu avdio-emotivnega kanala za razvoj človeka, o doživljanju glasbe v svetu, ki je prevladujoče usidran v vizualnem, o prostem času, ki ga je polnila lastna ustvarjalnost in tudi o tem, kako pomembno je igrati skupaj. Delati skupaj. Ustvarjati skupaj. Raziskovati skupaj. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji, veseli smo vaših predlogov in vprašanj. Povezava do ankete je dostopna na www.1ka.si/a/273192
V tokratnem koncertu je Domen Marinčič izbral nekatera ohranjena dela francoskih skladateljev 17. stoletja za violo da gamba brez spremljave. Skladbe Hotmana, Dubuissona, Sainte-Colomba in de Machyja so nastajale dolgo pred dobro znanimi Bachovimi mojstrovinami za violino ali violončelo brez spremljave, a pričajo o visoki glasbeni in tehnični ravni nekdanjih glasbenikov. Domen Domen Marinčič igra izvirno violo da gamba, ki je nastala okrog leta 1740 v Leipzigu in je delo enega vodilnih nemških goslarjev Johanna Christiana Hoffmanna. Mnoge izmed njegovih basovskih viol da gamba so pozneje predelali v violončele in v igralnem stanju jih je danes le šest ali sedem. Sedemstrunsko violo da gamba na nocojšnem koncertu so restavrirali pred tridesetimi leti. Ohranila se je brez izvirnega vratu in je imela nekoč morda le šest strun, a je znano, da je Hoffmann svojim instrumentom včasih tudi naknadno dodajal sedmo struno.
»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Po telefonski zvezi bo z nami zdravnik specialist nevropediater Igor M. Ravnik. Pogovor bo tekel o glasbi v medicini in glasbi v življenju, z glasbenimi spomini nas bo popeljal v čas svojega otroštva, mladosti, nekoliko tudi v zrelo dobo, v čas Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic.
»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Naše potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic bomo začeli z glasbenimi željami in glasbenimi spomini, ki ste jih v preteklem tednu delili z nami.
V času družbene izolacije morajo ustvarjalci na določenih področjih umetnosti še posebej skrbeti za psihofizično kondicijo, samozaposleni kulturni delavci in s. p.-ji pa so na preizkušnji glede kondicije preživetja. Mnoge vsebine so se res preselile na splet in postale brezplačne. Niso pa zastonj, ustvarjalci in njihove družine namreč tudi morajo preživeti. Država je z interventnim zakonom uredila pravico do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov za samozaposlene kulturne ustvarjalce, v drugem paketu pomoči pa naj bi upoštevala tudi popravke, ki so jih predlagali v Društvu Asociacija in v drugih kulturnih organizacijah. Med drugim se februar ukinja kot referenčni mesec za izračun upada dohodka, do temeljnega dohodka pa so upravičeni tudi delno samozaposleni.
Neveljaven email naslov