Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Damjan Damjanovič

08.05.2020


Odziv na apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo.

Ni razloga, da bi se jemalo kulturnemu proračunu, da bi se lahko blažilo posledice drugje, je povedal Damjan Damjanovič, direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo. Izhodišče za pogovor z Damjanovičem je apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo in za več vlaganj. Podalo ga je 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopajo sto tisoč kulturnic in kulturnikov. Z mnogimi izmed njih se je Damjanovič v vlogi vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost pred tem tudi srečal.

Vsi smo prestrašeni. Zdaj se tudi vidi, kdo je pravi direktor, ki je sposoben vodenja, koga pa so postavila interesna združenja, je Damjanovič povzel razpoloženje po sestankih s predstavniki zavodov, organizacij in društev. Na začetku so sicer od ministrstva pričakovali konkretna navodila, ki pa jim jih na ministrstvu niso mogli dati, saj so direktorji nosilci delovanja javnih zavodov, je pojasnil Damjanovič. Dodal je, da je bilo najbolj panično stanje pri samozaposlenih, ki niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo z danes na jutri. Njihov strah je razumljiv in potrudili se bodo, da bo žrtev čim manj. Direktorji pa so hitro razumeli svojo vlogo in se resno lotili reševanja problemov. Z njimi bodo še naprej reševali probleme posamično in ne linearno, saj so razlike med zavodi in nevladnimi organizacijami velike, odgovarja Damjanovič na očitke, da želijo z individualnimi srečanji in posamičnimi rešitvami na ministrstvu razdeliti med sabo kulturnike, da ne bi nastopili enotno.

Kakšen bo prihodnji kulturni proračun, je odvisno od tega, ali bo vlada prepoznala, da je kultura pomembna za ohranitev gospodarstva. To bo debata, vprašanje za naslednjih 10 dni, ocenjuje Damjanovič in opozarja, da denarja vendarle ne bo dovolj za vse, saj slovenska kultura stremi h količini. Treba bo postaviti normative, da ne bomo ohromili tistih, ki so kakovostni. Ko bomo lahko odgovorili na vprašanje, koliko institucionalne kulture si želimo v tej državi, koliko svobodnega trga lahko preživimo, šele takrat bomo prišli do točke, ko se bomo lahko začeli pogovarjati o kakovostni ustvarjalnosti. Do takrat pa se bodo kulturniki med sabo kregali, kdo je bolj pomemben. Sicer pa si vsi na ministrstvu za kulturo želijo, da jih rebalans ne bi udaril tako, da bi morali delovanje kulture zmanjšati. Damjanovič verjame, da bo v prihodnosti tudi kakšen evro več iz naslova kulturnega evra in še enkrat poudarja, da ne bodo mogli ugoditi vsem in da ni denarja, ki ga v kulturi ne bi znali zapraviti. Tega je vedno premalo.

V 14 letih njegovega vodenja Slovenske filharmonije se je zamenjalo 9 ministrov in v tem času kultura nikoli ni bila prioriteta, tudi v prejšnji državi, ko se je on zaposlil v operi. Sicer pa z nobenim ministrom sodelovanje ni bilo slabo, vključno s Peršakom, ki ga je na koncu zamenjal, je povedal. Da kultura ni prioriteta, pa so si krivi tudi kulturniki sami, ki si med seboj škodujejo, ker jih je preveč. Na glasbenem področju so lobiji skrbeli vsak za svoje interese, nikoli ni bila postavljena natančna pozicija kulture kot take, in ta je za razliko s tradicijo v Avstriji ali Nemčiji drugačna. Pri nas so se celo našli akterji, ki so ustavljali nekoga, ker je bil uspešnejši od njih. In dokler delamo sami proti sebi, ne moremo pričakovati, da nas bo nekdo drug spoštoval, opozarja Damjanovič.

Škoda v kulturi bo v prihodnjih letih ogromna. Na žalost je tudi populacija, ki hodi v gledališče, opero in na ostale žive umetniške dogodke stara 65 let in več, ta pa je tudi v času epidemije najbolj izpostavljena. Občinstva zmanjkuje, ker se nismo dovolj potrudili zanj. Kako bomo preživeli v prihodnjih dveh letih, je tudi vprašanje programske reorganizacije, da se ohrani občinstvo in pridobi novo, poudarja Damjanovič in opozarja, da bo ta tiha vojna z virusom še zelo naporna.

Celotnemu pogovoru prisluhnite v oddaji Razgledi in razmisleki.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Damjan Damjanovič

08.05.2020


Odziv na apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo.

Ni razloga, da bi se jemalo kulturnemu proračunu, da bi se lahko blažilo posledice drugje, je povedal Damjan Damjanovič, direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo. Izhodišče za pogovor z Damjanovičem je apel vladi proti napovedanim proračunskim rezom v kulturo in za več vlaganj. Podalo ga je 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopajo sto tisoč kulturnic in kulturnikov. Z mnogimi izmed njih se je Damjanovič v vlogi vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost pred tem tudi srečal.

Vsi smo prestrašeni. Zdaj se tudi vidi, kdo je pravi direktor, ki je sposoben vodenja, koga pa so postavila interesna združenja, je Damjanovič povzel razpoloženje po sestankih s predstavniki zavodov, organizacij in društev. Na začetku so sicer od ministrstva pričakovali konkretna navodila, ki pa jim jih na ministrstvu niso mogli dati, saj so direktorji nosilci delovanja javnih zavodov, je pojasnil Damjanovič. Dodal je, da je bilo najbolj panično stanje pri samozaposlenih, ki niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo z danes na jutri. Njihov strah je razumljiv in potrudili se bodo, da bo žrtev čim manj. Direktorji pa so hitro razumeli svojo vlogo in se resno lotili reševanja problemov. Z njimi bodo še naprej reševali probleme posamično in ne linearno, saj so razlike med zavodi in nevladnimi organizacijami velike, odgovarja Damjanovič na očitke, da želijo z individualnimi srečanji in posamičnimi rešitvami na ministrstvu razdeliti med sabo kulturnike, da ne bi nastopili enotno.

Kakšen bo prihodnji kulturni proračun, je odvisno od tega, ali bo vlada prepoznala, da je kultura pomembna za ohranitev gospodarstva. To bo debata, vprašanje za naslednjih 10 dni, ocenjuje Damjanovič in opozarja, da denarja vendarle ne bo dovolj za vse, saj slovenska kultura stremi h količini. Treba bo postaviti normative, da ne bomo ohromili tistih, ki so kakovostni. Ko bomo lahko odgovorili na vprašanje, koliko institucionalne kulture si želimo v tej državi, koliko svobodnega trga lahko preživimo, šele takrat bomo prišli do točke, ko se bomo lahko začeli pogovarjati o kakovostni ustvarjalnosti. Do takrat pa se bodo kulturniki med sabo kregali, kdo je bolj pomemben. Sicer pa si vsi na ministrstvu za kulturo želijo, da jih rebalans ne bi udaril tako, da bi morali delovanje kulture zmanjšati. Damjanovič verjame, da bo v prihodnosti tudi kakšen evro več iz naslova kulturnega evra in še enkrat poudarja, da ne bodo mogli ugoditi vsem in da ni denarja, ki ga v kulturi ne bi znali zapraviti. Tega je vedno premalo.

V 14 letih njegovega vodenja Slovenske filharmonije se je zamenjalo 9 ministrov in v tem času kultura nikoli ni bila prioriteta, tudi v prejšnji državi, ko se je on zaposlil v operi. Sicer pa z nobenim ministrom sodelovanje ni bilo slabo, vključno s Peršakom, ki ga je na koncu zamenjal, je povedal. Da kultura ni prioriteta, pa so si krivi tudi kulturniki sami, ki si med seboj škodujejo, ker jih je preveč. Na glasbenem področju so lobiji skrbeli vsak za svoje interese, nikoli ni bila postavljena natančna pozicija kulture kot take, in ta je za razliko s tradicijo v Avstriji ali Nemčiji drugačna. Pri nas so se celo našli akterji, ki so ustavljali nekoga, ker je bil uspešnejši od njih. In dokler delamo sami proti sebi, ne moremo pričakovati, da nas bo nekdo drug spoštoval, opozarja Damjanovič.

Škoda v kulturi bo v prihodnjih letih ogromna. Na žalost je tudi populacija, ki hodi v gledališče, opero in na ostale žive umetniške dogodke stara 65 let in več, ta pa je tudi v času epidemije najbolj izpostavljena. Občinstva zmanjkuje, ker se nismo dovolj potrudili zanj. Kako bomo preživeli v prihodnjih dveh letih, je tudi vprašanje programske reorganizacije, da se ohrani občinstvo in pridobi novo, poudarja Damjanovič in opozarja, da bo ta tiha vojna z virusom še zelo naporna.

Celotnemu pogovoru prisluhnite v oddaji Razgledi in razmisleki.


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 11, Un poco andante e molto espressivo / Etudes, op. 30: Etude no. 11, Un poco andante e molto espressivo

Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 11, Un poco andante e molto espressivo / Etudes, op. 30: Etude no. 11, Un poco andante e molto espressivo Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 4, Agitato / Etudes, op. 30: Etude no. 4, Agitato

Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 4, Agitato / Etudes, op. 30: Etude no. 4, Agitato Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 3, Allegro con brio / Etudes, op. 30: Etude no. 3, Allegro con brio

Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 3, Allegro con brio / Etudes, op. 30: Etude no. 3, Allegro con brio Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 3, Scivola / Etudes, op. 66: Etude no. 3, Scivola

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 3, Scivola / Etudes, op. 66: Etude no. 3, Scivola Izvedba: Katarina Peroša / Performed by Katarina Peroša


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 5, Fluida / Etudes, op. 66: Etude no. 5, Fluida

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 5, Fluida / Etudes, op. 66: Etude no. 5, Fluida Izvedba: Igor Sabljič / Performed by Igor Sabljič


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 1, Riflessa / Etudes, op. 66: Etude no. 1, Riflessa

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 1, Riflessa / Etudes, op. 66: Etude no. 1, Riflessa Izvedba: Meta Kokošinek / Performed by Meta Kokošinek


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 4, Delicata / Etudes, op. 66: Etude no. 4, Delicata

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 4, Delicata / Etudes, op. 66: Etude no. 4, Delicata Izvedba: Lana Jarc / Performed by Lana Jarc


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 10, Furiosa / Etudes, op. 66: Etude no. 10, Furiosa

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 10, Furiosa / Etudes, op. 66: Etude no. 10, Furiosa Izvedba: Luka Borkovič / Performed by Luka Borkovič


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 8, Giocosa / Etudes, op. 66: Etude no. 8, Giocosa

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 8, Giocosa / Etudes, op. 66: Etude no. 8, Giocosa Izvedba: Iva Bevc / Performed by Iva Bevc


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 9, Sublima / Etudes, op. 66: Etude no. 9, Sublima

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 9, Sublima / Etudes, op. 66: Etude no. 9, Sublima Izvedba: Špela Saksida / Performed by Špela Saksida


24.12.2019

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 6, Capricciosa / Etudes, op. 66: Etude no. 6, Capricciosa

Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 6, Capricciosa / Etudes, op. 66: Etude no. 6, Capricciosa Izvedba: Blaž Pavlakovič / Performed by Blaž Pavlakovič


18.12.2019

SLO POP dokument

Radijska dokumentarna zgodba SLO POP dokument osvetljuje specifični gledališki proces gledališkega koncerta Slovenska popevka, koprodukcija SMG in CUDV Dolfke Boštjančič Draga pri Igu, ki je povezal ljudi s posebnimi potrebami in profesionalne dramske igralce v skupno zgodbo in izkušnje ustvarjalcev, hkrati pa z raznolikimi sogovorniki in s pojmi inkluzija, krivda, odpuščanje in predvsem sprejemanje poskuša v širokem kotu razmišljati o bolj umirjeni, preudarni, empatični sodobni družbi in svetu strpnosti. O vsem tistem torej, kar nam že močno in nevarno primanjkuje. Dokumentarec je nastal znotraj mednarodnega projekta European Radio Project na pobudo Bavarskega radia. Tematsko izhodišče sta bila pojma krivda in odpuščanje v najširšem pomenu, v njem pa sodeluje 7 držav s samostojnimi ustvarjalci, pretežno iz nacionalnih radijskih hiš. Poleg Slovenije še Češka, Finska, Italija, Latvija, Nemčija in Slovaška. Projekt je bil uspešen na mednarodnem razpisu programa Reporters in the Filed, ki ga financira fundacija Robert Bosch Stiftung z namenom spodbujanja neodvisnega novinarstva in obravnave ključnih družbenih tem. Avtor in režiser Klemen Markovčič, Radio Slovenija Tonski mojster Urban Gruden Izvirna glasba Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Sofinancirano Reporters in the Field/Robert Bosch Stiftung Trajanje 24' 29'' Oktober 2019 Intervjuvanci Boris Benko Diego Barrios Ross Dr. Valerija Bužan Borko Horvat Željko Hrs Klara Kastelec Zdravko Kosić Andreja Lazar Jolanda Lazar Dr. Metka Novak Blaž Pirman Matjaž Pograjc * Zasnova in vodenje posebne pogovorne oddaje Klemen Markovčič Tehnilčna realizacija Vladimir Jovanović December 2019 Sogovorniki Dr. Valerija Bužan, specilana pedagoginja Miha Lobnik, zagovornik enoakosti Matjaž Pograjc, režiser


13.12.2019

Plečnikov stadion med najbolj ogroženimi v Evropi

Mednarodna organizacija Europa Nostra je Plečnikov stadion uvrstila na ožji seznam v postopku izbiranja sedmih najbolj ogroženih območij evropske dediščine. Za to so se odločili, ko so videli, v kakšnem stanju je, in si ogledali projekt prenove Joca Pečečnika. Program Europa Nostra se izvaja v sodelovanju z Inštitutom Evropske investicijske banke, podpira pa ga tudi program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.


13.12.2019

EBU Božični dan

Program Ars Radia Slovenija se tudi letos pridružuje prazniku božične glasbe, ki ga vsako leto na tretjo decembrsko nedeljo prireja Evropska zveza radijskih postaj. Iz obsežne ponudbe koncertov – teh je letos kar petnajst – smo za predvajanje na našem programu izbrali devet najzanimivejših. Med drugimi boste lahko slišali tudi evroradijski božični koncert z naslovom Rajske strune, na katerem so v sredo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Spodnji Šiški nastopili Komorni zbor DEKOR, organistka Polona Gantar in dirigentka Petra Grassi. Več o vsebini posebnega božičnega dne Evroradia pa v prispevku glasbenega urednika dneva Mihaela Kozjeka.


12.12.2019

Martha Argerich na Zlatem abonmaju

V okviru sinočnjega Zlatega abonmaja je v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil komorni orkester Franza Liszta s pianistom Eduardom Hubertom ter prvo damo črnobelih tipk Martho Argerich, ki je v Ljubljani po svojem prvem obisku leta 2016 nastopila že tretjič. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.


12.12.2019

Martha Argerich o Beethovnu

Vsebine Programa Ars


11.12.2019

Rajske strune – Evroradijski božični koncert

Sreda, 11. 12. 2019 ob 20.00, cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški v Ljubljani


06.12.2019

Zgodovinski arhiv Ljubljana mora do junija 2020 zapustiti prostore v središču mesta

Zgodovinski arhiv Ljubljana, katerega zbirka je z zakonom varovana kot kulturni spomenik, se je znašel v težki situaciji, njegovo vodstvo se je v teh dneh obrnilo na javnost. Do junija prihodnje leto se mora 24 zaposlenih in arhivska zbirka izseliti iz prostorov v središču Ljubljane, saj jim je Mestna občina spomladi odpovedala pogodbo. Nove lokacije  še nimajo, vodstvo arhiva trdi, da je selitev v prihodnjega pol leta povsem neuresničljiva. Na Mestni občini Ljubljana se zagovarjajo, da prostore arhiva potrebujejo zase, na kulturnem ministrstvu, kamor se je arhiv obrnil po pomoč, pa zagotavljajo, da iščejo rešitve in da je časa dovolj. Minuli četrtek je bil glede tega na ministrstvu sestanek, ki pa kakšnih novosti, na primer glede morebitne nove lokacije za arhiv, menda ni prinesel.


03.12.2019

Ta veseli dan kulture

Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Ob obletnici rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna bodo namreč kulturne ustanove odprle svoja vrata. Obiskovalcem bo brezplačno na voljo več kot 300 dogodkov.


02.12.2019

16. mednarodni festival animiranega filma – Animateka

Nocoj se s slavnostnim odprtjem v ljubljanskem Kinodvoru pričenja že 16. mednarodni festival animiranega filma – Animateka. V slabem tednu bodo letos prikazali kar 360 filmov, 12 celovečernih, sicer pa kratkih animiranih filmov. V tekmovalnem programu se osredotočajo na animacije iz srednje in vzhodne Evrope, letos pa bodo poseben sklop namenjen tudi baltskim filmom. Prispevek Tine Poglajen.


Stran 90 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov